Ena meni najbolj bolečih preizkušenj je vedno znova ta: pred sabo, nekaj deset metrov ali več, opaziš par, ki se drži za roke. Lepo, lepo. Ampak ker imata oba dolge lase (zakaj ima ta peščica moških, ki še vztraja z dolgimi lasmi, le-te ponavadi lepše kot ženske?), ne ločim, kdo hudiča je sedaj fant in kdo dekle. In to me vedno obda z občutkom nelagodja…
piše: Jure Marolt

Zanimivo je tudi to, da imajo skoraj vedno dolge lasje tisti predstavniki močnejšega spola, ki so po konstituciji bolj kumrni, ergo kot da bi hoteli z volumnom las nadoknaditi manjko v teži.

Zato bi za te nedoločljive moške uzakonil obvezno brado, pa naj bo ta takšne ali drugačne oblike. Da nam je tako vsaj od blizu omogočena lažja razločljivost. Pravi moški je le tisti, ki ima brado. Moški brez brade je kot deček, nedorasel izzivu. Beards – they grow on you. In s tem ne mislim na tiste ‘osamovske’ košute, ampak malo puhka na licu je pa že treba znati všečno ukrotiti. Za tisto dodano vrednost. Moj najljubši nakup zadnjih dveh let je urejevalnih brade. Z njim za svoj urejeno neurejen videz porabim povprečno petnajst minut na štirinajst dni (pazi, malo več kot minuto na dan!), ne uporabljam pene za britje, ne britvic, ne raznih balzamov za kožo, ki se posledično ne draži več. Včasih pustim malo daljšo, spet drugič malo krajšo, včasih si jo prikrajšam le po vratu itd. itd. Brada je pač nekaj, kar je prilagodljivo razpoloženju in vsakemu posamezniku posebej. Igriva je, spet drugič resna, lej jo hudiča, sedaj je že poredna. In na veliko srečo, je ženskam onemogočena (no, vsaj v večini primerov). Kaj vse bi dekline počele s svojimi obraznimi kocinami, če bi bilo to nekaj vsakdanjega… Gotovo bi bil nivo izvirnosti nekaj stopenj nad aktualnimi moškimi (ne)sposobnosti izrabe tega accessorisa.

Na voljo sta ti dva moška. Eden zgoraj opisan, ki ima rad svojo brado in se ji nerad odreče, in eden tistih, ki si jo bolestno pogosto brijejo na dan, dva, in se jim gnusi že sam pogled na dlačico ali dve. Sedaj pa se postavite dame v – upam da čim bolj pogosto realno izživeto -situacijo. Z moškim ste ravno dobro spravljate v akcijo. Kateri izmed dvojice mislite da je tisti, ki vas bo brez kakšnega premisleka tudi ‘polubčkov tam spodaj.’ Tisti, ki je že sam na ‘ti’ s kocinami, ali tisti, ki vam bo rekel: »Žal, to pa ne gre. Veš, dlake so tako passe…« In moški z brado smo badder. Dirtier, nastier, filthier. Znanstveno dokazano dejstvo, ki je bilo skozi zgodovino že ničkolikokrat neizpodbitno potrjeno.

Seveda nimajo vsi moški lepi brad. Nekaterim tisti tam zgoraj ali mati narava nista omogočila enakomernega porasta in imajo posledično tisto vrsto kocinjenja, ki ji sam ljubkovalno rečem ‘potapljanje ladjic’. Ena dlakica tukaj, potem sedem minut nič, nakar se jih pojavijo njih dvanajst in nato spet dolgo nič. Taki nimajo kaj praskat, jeba.

Potem pa tista pogosta ženska »ampak brada praska! Potem sem pa vsa rdeča.« Vsak prepovedan užitek ima svoje dobre in slabe lastnosti in za vse dobro v življenju je treba tudi malo potrpeti. Ker pod tistimi nekaj bolj ali manj (spet odvisno od posameznikove drže) dlakicami, se skriva neizkrivljena moška vzdržljivost. In brada je svojstvena oblika izrazoslovja za nas moške. In hudiča če niso imeli vsi tisti prototipi s testosteronom prepojenih pravih moških iz filma 300 (This is Sparta!) brade! Praska mogoče že malo, a je občutek varnosti v objemu moškega, ki obvlada ne le samega sebe in svojega izraza, temveč tudi vse kar ga obdaja, toliko več vreden.

»You cannot grow a beard in a moment of passion.« To traja, zato moraš bit strasten skoz in skoz. Brada – DA!

xoxo,
jure.