Popotnik

V spomin na dolenjskega poeta, ki je eden redkih, čigar poezijo sem res z veseljem prebirala…

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.

A če ne prideš ne prvič, ne drugič
do krova in pravega kova
poskusi: vnovič
in zopet
in znova.