“Kdor ne tvega, ne napreduje. Še celo želva mora tvegati in pomoliti glavo iz oklepa, če želi iti naprej.” Večina ljudi se dandanes na življenjski poti odloči za program “escape” – izberejo lažjo pot. Ne napnejo dovolj svojih moči. Zviti v kotu zadremajo, nato preidejo v dolg počitek in nazadnje v globok spanec. 

Če zares želite udejanjiti vaš najboljši Jaz, potem boste morali skočiti prek meja svojih trenutnih sposobnosti. Če hočete spremembo v svojem življenju, potem morate v svojem življenju nekaj spremeniti. Napenjanje moči je naraven proces; vsa narava se napenja in raste. Ljudje pa smo odklonilno nastrojeni. Mnogi se raje odločijo, da se bodo nehali razvijati, ker ne želijo sprejeti izzivov in bolečine napora. 

Najpreprostejša razlaga je taka: Če se niste pripravljeni potruditi, potem se kar navadite na življenje, ki ga imate zdaj, kajti v njem boste tudi ostali. Medtem ko bodo sanjači drveli po razgibanih tokovih življenja, boste vi ostali ujeti v postanem stranskem rokavu.  Naj vas ne skrbijo skale in brzice! Veliko bolj zabavno je poskakovati skozi valove in se umikati oviram, kot ostati ujet v umazani, smrdljivi mlakuži naplavin.

Spreminjanje ni povezano z vašo starostjo, ampak s cilji, ki ste si jih zadali. Uspeh pa je stvar vaše odločitve… 

Najboljše zdravilo za dvom, neodločnost in brezbrižnost sta pustolovščina in pokončna drža. Drža, ki govori: “Velike stvari so mi namenjene!” odpira vrata disciplini, potrpežljvosti, poštenosti, pogumu, veri, ponižnosti, humorju, samozavesti, odprtosti, ljubezni.


(odlomki iz knjige Sanjači nikoli ne spijo – Pat Mesiti)