Pospravljam svojo mladost. Dobesedno, saj praznim tiste prenatrpane omare in škatle, v katere sem v danem trenutku življenja tlačil nešteto takrat velepomembnih, danes pa absurdno nepomembnih malenkosti. 
piše: Jure Marolt

Na srečo nimam tistega kompleksa »izgube«, ki ga imajo tako pogosto starejši ljudje, ki se bolestno oklepajo hranjenja vsega v smislu »nikoli ne veš, kdaj spet to prav pride« in sem precej rigorozen v svojem odstranjevanju – kar ni precej pomembno, je tako že v odstranjeno.

V koš so tako letele avdiokasete, videokasete, CD-ji, DVD-ji. Zamenjal sem več medijev, kot ima povprečen Slovenec spolnih odnosov na teden. Shame on you! Ko smo že pri občevanju, našel sem tudi pismo, ki sem ga dobil za valentinovo na Gimnaziji od dekleta, ki je obiskovala isto ustanovo. In to je bila na papir lično ubesedena mehka erotika! Kar nekoliko pogrešam tovrstne izpovedi. Danes je pač vse interaktivno, osebni stik je pa zašel na stranpot. V koš sta leteli tudi videokaseti od birme in maturantskega plesa. Nobenega sentimentalizma, prosim.

Nekako nikoli nisem razumel ljudi, ki še vedno živijo v tistih časih daleč nekdaj. Takrat, ko je bilo vse tako lepo. »Dobro vem, da od spominov bolj otožno se živi …« Tisti, ki pristopijo in opevajo lahkotnost šolskih let, radosti poletnih, brezskrbnih dni, zabavo za tvoj osemnajsti rojstni dan, ki je bila res na nepozabna. In potem nevede spremljajo sedanji trenutek, kako jim resignirano pomaha v slovo, rekoč: »Še žal ti bo za danes …«

Danes sem utrujen. Fizično delo je vrlina vsakega pravega Slovenca, spet jaz razen bolečin v križu ne čutim nič več, še najmanj pa zadoščenja zaradi svoje »pridnosti.« Priden je menda prva reč, ki jo naučijo nadebudnih, vedoželjnih otrok pri nas. Samo da si priden in bo vse v redu. Življenje bo v tem primeru poskrbelo zate. Če ne zate, pa pač za nekoga drugega.

Meni je hedonizem mnogo bližje. »Hedonizem je več kot način življenja. Hedonizem je osebna ideologija. Je vera vase, v lepoto življenja in vesolja.« Oh, kako romantično! Ne vem, zakaj nekateri ljudje izgovarjajo to besedo z negativno konotacijo. Če se človek odloči za drugačno življenjsko smer, to še ne pomeni, da je njegova napačna.

Všeč mi je danes. Nekako spokojno deluje, utrujeno od nenehne sončne pripeke, spet z zavedanjem, da se lahko na tak ali drugačen način ohladi ali okrepča v vsakem trenutku. Jaz mislim, da sta danes in hedonizem dva neverjetno tesno povezana pojma. Domala brata. Kdor ne živi za danes, ni pravi hedonist. Kdor pa uživa le v preteklosti, pa ni pravi uživač. Kvečjemu nostalgik.

Ne razumem, kdo sploh prebira horoskop. Zakaj bi si kdo želel vedeti, kaj se mu še bo zgodilo, kaj bo jutri. Potem naše življenje ni nič več kot pretežno natančna vremenska napoved. Jutri bo sončno/veselo, v četrtek so nevihte/nenadna slabost, v petek so možni nalivi/počil bo film. Groza, kaj nam bo to. Vsa lepota življenja je ravno v tem, da ne moremo napovedati niti trenutek vnaprej.

Par stvari vnaprej seveda lahko tudi jaz napovem. Jutri si bom umil lase in če ne bo res hudih nalivov, bom šel na košarko. Nekaj bo treba skuhati za kosilo. Sicer pa dan za dnem, korak po korak, kot pravi Umazano gledališče. Vedno bolj so mi všeč te nežne pesmice z sporočilom v besedilu (dodajam povezavo, da lahko zapojeva skupaj). To je gotovo EMŠO kriv!

Pes smrči na kavču poleg mene. Nikoli ne bom razumel, zakaj sem si omislil psa, ki smrči! Ta misel se mi je zdela dovolj pomembna in vmesna, da jo delim z bralci teh preprostih vrstic.

Tej trije letni časi so kot tri »dame« v različnih starostnih obdobjih: preteklost je stara upokojenka, ki, navkljub možnosti, da je bila pred pol stoletja najbolj huda v mestu, danes pač to ni; prihodnost je mlada osnovnošolka, ki ima potencial, da se razvije v Megan Fox. Ali pa Urško Čepin; sedanjost je pa tista dvajset in nekaj letnica (plus in minus desetletje, odvisno od preferenc), na kateri vse stoji, kot si je zamislil možak tam zgoraj in je razlog, da se splača vdihniti šestnajstkrat na minuto. Krat šestdeset za celo uro. In krat štiriindvajset za cel dan. Njami.

xoxo,
jure.