piše: Jure Marolt

zanimivo, kako lahko nekaj tako grobo preprostega, kot je branje doslej neznanega bloga v kombinacijami s tolikokrat prežvečenimi idiotizmi, sproži destruktivni mehanizem v meni. ne prenesem tistega, ko ženske zase rečejo, da privlačijo napačne moške ali da se na njih ‘palijo’ samo tisti najslabši primerki moškega spola, slabi izgovori za tiča. kaj pa je tako posebnega na vas, ki doma sedite in razmišljate, kako se je celoten svet zarotil proti vam, kako nimate te sreče, da bi našle pravega in dejansko nič ne naredite zato, da ga osvojite, tega princa na belem konju, ki vam bom spodnesel tla pod nogami in vas hkrati istočasno nežno položil med posteljne rjuhe, ki bo hkrati najbolj pozoren in čuteč ljubimec, kar jih premore ta naša ovalna zemeljska obla, spet drugič, ko se vam bo zahotelo in boste ovulirale, pa se bo čudežno prelevil v fukača brez primere, držeč vas za vrat in udrihajoč po slehernem delu gole kože, globoko zarivajoč svojega nenadkriljivega korenjaka v vašo ozko nožnico, ki je tako primerna, a hkrati tako redko zlorabljena. seveda, sedite doma in ugotavljate, kako ste pravzaprav najbolj čudovita oseba na svetu, kako dobri ste v svojem bistvu, a vseeno ne dobite tistega, kar si zaslužite. zamenjajte vlogi in isto lahko apliciramo tudi na moške. kako prijazni ste, čustveni, poslušljivi, a vsemu navkljub samski. ampak ne zavedajo se dejstva, da ženska v enem samem dnevu sreča še približno 27 moških, ki so prav tako prijazni. treba se je sprijazniti s kruto resnico: kdor samo razmišlja, kako je najbolj čudovit človek, kar jih je, a tega ne utemelji s svojimi dejanji, je le še ena ovčka, ki vztrajno išče zavetje črede. gledaš tega lepega moškega izrazitih obraznih potez in atletske postave za barom, ki deluje, kot da ima vse probleme v življenju razčiščene in ima tisti neomajni pogled človeka, ki ve, kaj hoče. zakaj noče vas, ki ste tako čudovite? zato, ker bo on medtem, ko ve izgubljate čas z razmišljanjem, kako vas življenje tepe in je nepravično do vas, nekaj dejansko naredil z njim. gre zato, da človek ni skupek tistih slabih lastnosti, ki jih ne premore (npr. ne kadim, ne sovražim živali, ne preklinjam), ampak je to, kar dela in izraža. človek, ki se predstavi s seznamom slabih stvari, ki zanj niso značilne, je pač, užaljenost na stran, navaden gnoj. če še tako dobro razumeš ženska čustva, se bo kmalu našel nekdo, ki jih bo prav tako, ampak bo poleg tega še pisal pesmi. nobody’s a fucking girl whisperer, get your head out of your ass! napočil bo čas, ko bodo morali moški nehati ugotavljati, kaj naj naredijo, da si ga bodo ženske zaželele, ampak bodo morali začeti ugotavljati, kako postati tip moškega, ki ga bodo ženske hotele. veš, jebač, svoj dolg? tukaj potem nastopi strah. zato, da nekoga res navdušimo, moramo nekaj ustvariti. naj gre za haiku, dobro kosilo, preval nazaj z iztegnjenimi rokami, lepo razrezan ananas. vse to so jebene veščine, ki so vse prej kot samoumevne. in ko osvojiš veščino, pridejo na plan dvomljivci. tisti, ki jim ni všeč, kako si to in to naredil. tisti, ki mislijo, da bi lahko bolje razrezali ananas, čeprav ga še nikoli niso. tisti, ki se zgražajo na teksturo tega čtiva, da o pomanjkanju velikih začetnic in odstavkov sploh ne govorimo. obupen izgovor za sodobnega, virtualnega james joyca, ki ne razume, da so vmesna in končna ločila preveč za ta kratki nekrolog v stilu uliksesa, žal brez konteksta in poante. well fuck you! usedi se in napiši nekaj veliko boljšega, z veseljem bom prebral. če ustvarjaš, boš kritiziran, as simple as that. v človeški naravi, ki se tako boji zapustiti svoj varen, neustvarjalen okoliš, je, da obsoja tisto, česar se sama ne loti. in nihče ni slab pri čisto vsem, to je le zelo slab izgovor. najdi nekaj, kar ti leži in vadi. vadi, dokler ne postaneš dober. vsak z vadbo postane dober. zato pa imajo profesionalni športniki najbolj rajcajoče manekenke za svoje izbranke; ker so vadili tako dolgo, dokler niso postali najboljši v tem. nikoli še nisem slišal ženske, da bi rekla: z njim sem, ker je res dober po srcu. vseeno mi je, če ne zna kuhati in pospravljati ter da jaz hodim v dve službi zato, da naju preživljam. važno je, da je dober v svoji notranjosti. ne. gre zato, kaj lahko ti prineseš k mizi (že račji ragu je velik korak naprej). naletel sem na to, zelo všečno ugotovitev: koliko časa posvečaš, da konzumiraš nekaj, kar so ustvarili drugi (televizijske oddaje, glasba, internetne strani, video igrice) in koliko časa dejansko posvečaš temu, da bi ustvaril kaj sam? vendar se bomo tudi sami s sabo borili s temi ustvarjalnimi vzgibi. borili se bomo, ker bomo čutili potrebo po tem, da se nekaj spremeni. tako ne bomo več le životarili v ustaljenih vzorcih, kjer ne prihaja do večjih pretresov, ampak bomo dejansko podvrženi spremembah v našem najbolj grobem bistvu. tukaj pa se bodo zopet pojavili dvomljivci. debeli ljudje ne bodo hoteli, da začnete hujšati, nezaposleni kolega ne bo navdušen nad mislijo, da se podajate na novo karierno pot in ga puščate samega v podstrešnem stanovanju njegovih staršev. »remember, misery is comfortable. it’s why so many people prefer it. happiness takes effort. also, courage. it’s incredibly comforting to know that as long as you don’t create anything in your life, then nobody can attack the thing you created.« poglejte samo tistega, ki kritizira vse po vrsti. ta oddaja je zanič, po tem kosilu mi je slabo, sam bi napisal boljši roman. to so vedno tisti, ki dejansko ne ustvarijo ničesar, ampak le pljuvajo svojo nagnusno slino po tistem, kar naredijo drugi. šum hudobnih. povsem brezpredmetno se mi zdi na tem mestu poudarjati, da s tem izražajo le lasten strah in nelagodje, ker obstajajo ljudje, ki se ne zadovoljijo s tem, da ne ustvarijo nič. in zato sem to poudaril. ne postanite tej ljudje, ne sovražite vsega le zato, ker lahko. and stop making fucking excuses. kot vedno rad povem slehernemu, ki rad uporabi kakšen izgovor: excuses are like assholes, everybody’s got one. ne postanite eden teh vseh, teh imamo že tako preveč. želim, da te ob branju tega zapeče: v glavi, srcu, lahko tudi danki, to je povsem irelevantno. da se nekaj premakne v tebi do te mere, da si pripravljen ukrepati. dekle, kolikor jaz razumem celotno situacijo, imaš dve možnosti, v obeh primerih pa boš mokra. ali zato, ker točiš solze obupa nad mislijo, da do tebe ne bo nikoli pristopil ryan gosling in te popeljal s svojim čolničkom po jezeru polnih divjih rac, šepetajoč ti na uho, kako si najbolj ljubko bitje na svetu; ali pa si mokra tam spodaj ob misli, da si ravno ti tista, ki si zasluži, da gre danes zvečer domov s tistim hudim tipom iz bara, ki te bo razdevičil na sedem različnih načinov – čeprav se je čas tvoje nedolžnosti iztekel že dolgo nazaj. odločitev je le tvoja.