Ta večna tema, tista moških in žensk, naših redkih skupnih točk in številnih drugačnosti, zakaj ne razumemo en drugega in si kljub temu ne moremo zamišljati življenja, ki bi nas prikrajšalo za enega od spolov.

piše: Jure Marolt

 V tednu, ko sta se zvrstila tako dan žena kot mučenikov – in če ženske zahtevajo, da jim vsak dan v letu namenjamo toliko pozornosti, kot na dan žena, moški lahko le odkimamo z glavo ob preprosti paralelni ugotovitvi, da je za nas predvideno mučenje prav vsak dan in to ne v tistem smislu filmov za odrasle, kjer stroga učiteljica z očali temnih okvirjev in dolgim ravnilom v roki izreka to ali ono grožnjo, ki se jih tako otročje iskreno veselimo -, se posvetimo za tren ali dva tem rečem, ki nas delajo tako različne. From a male’s point of view, kot so radi rekli v eni od hudomušnih nadaljevank mojega sorazmerno brezskrbnega otroštva.

Situacija, ki se zagotovo primeri marsikateremu moškemu zelo pogosto. Ko te izbranka milo pogleda v oči in se ti že tiho razveseliš morebitnega in povsem nepričakovanega spolnega občevanja sredi popoldneva, ampak groza, ne gre zato! Reče ti le: »Povej mi kaj …« Tipičen moški ostane brez besed zaradi številnih razlogov. Povem kaj? Grozno vprašanje za vsakega moškega, ki po svojih naravnih danostih nerad govori preveč in prepogosto. Ta »nekaj povej« od nas zahteva, da si izmislimo temo, ki nas ne zanima in da govorimo o njej, čeprav nimamo o vsem skupaj prav nobenega mnenja. Kaj povej ima primerjalno težo s tem, ko vas moški vpraša: »Ej, zakaj ti nič ne telovadiš?«

Dame, ne pozabite, pravi moški je vedno lačen, ker potrebuje moč, da vas zavaruje. Tako da ni pravo vprašanje, če smo lačni, ampak le ali smo lačni malo ali zelo. Če smo malo lačni, bo dovolj nekaj sladkega. Če smo res fajn, boste naredili največ za uspeh razmerja s tem, da boste svojemu izbrancu ponudili tudi del svojega obeda. Ni stvari, ki jo bolj cenimo od hrane, ki nam jo odstopi nekdo drug. Zato gre ljubezen skozi želodec. Ne zanima nas, če smo ta teden že jedli ribe, ampak zakaj nič ne hrustljamo, ko se skušamo domisliti odgovora na to najpogosteje slanovodno zagonetko.

Dame rade podoživljate romantične situacije in ste – vsaj velika večina, no! – nagnjene k temu, da vsak medosebni interaktivni odnos pocukrate, ne glede na to, kako pogosto se primeri. Temu primerno tudi niha vaše senzualno razpoloženje in posledično pričakujete, da bo moško tudi. A temu žal ni tako. Poglejte, moški smo primati in razen nekaj naših roza primerkov tega ne skrivamo. Zato tudi ne brijemo tistih delov telesa, ki jih ni res nujno – to nujno je pa le brada. Za nas še zdaleč ne pride v poštev argument v stilu »pa saj sva že včeraj«. Veste, za nas, ki merimo čas sorazmerno s hitrostjo semenčic, ki radostno pljujejo proti našemu mednožju, je to ogromno dolgo obdobje. Tako da ja, vedno smo potrebni. Kaj ni to lepo, točno veste pri čem ste.

Če ste z dekletom več kot dva tedna, potem ste vsaj že enkrat šli z njo v šoping. Fantje, brez tega ne gre, ne izogibajte se mu, povsem nesmiselno se upirate nekim višjim silam. In dekle vas bo zelo kmalu vprašalo, če ji ta ali ta del oblačila pristoji, po domače paše. Odgovorimo z vprašanjem: »Kaj nimaš ene take že doma?« Obrazložimo. Veste, če moški recimo za zgornji del trupa pozna majico, srajco, pulover in jakno, poznajo one: spodnjo majčko, bombažno majčko, mini majčko, pulover, jopico, blazer, brezrokavnik, bolero, telovnik, pletenino, tuniko, parko, jakno, bundo, trenčija itd. In potem, ko kupujejo reči, te še nadalje v glavi kombinirajo z novimi stvarmi, ki jih seveda še morajo kupiti. Torej, če kupijo novo srajčko, že vedo, da bodo rabile novo belo bombažno majčko, ki se bo ujemala s srajčko. Začaran krog fantje! Tako da veliko bolje storite, če ste kritični: Ne, ta majčka je preširoka v pasu (vedno, ko rečete, da je nekaj preširoko, ste povsem brez skrbi), ta vzorec je res grd, tako ima že polno drugih. In na vprašanje ženske, če ima v teh hlačah veliko rit, je seveda le en pravilen odgovor, odločni in neomajni: Ne.

Vaše dekle se rihta – da bo Łepa in te fore – in vam z rahlo tresočim glasom, v katerem še površni poznavalec ženske narave naivne notranjosti zazna nekaj sumljivega sporoči, da bo urejena čez pet minut. Ampak ne bo, res ne bo. Ko moški pravi, da se gre uredit, si umije zobe in postriže nohte. Ko ženska pravi, da se gre uredit, je to z vsemi tistimi inštrumenti, ki jih premore, veliko bolj podobno kirurškemu posegu – predvsem tista reč za poudarjanje trepalnic meni osebno deluje res grozeče. Kot je rekla Carrie iz Seksa v mestu (lik, ki ga priporočam moškim, da ga spozna – z njo v paketu pride tudi Samantha, ona je pa za žur, pomežik), ko je pokazala na spektakularno urejenost svojega obraza: »This doesn’t just happen!« Globoko vdihnite in si privoščite eno pivo. Morda bo ravno še dovolj za ogled ene tekme na TV-ju.

In to je le kratek prelet nekaterih najbolj izpostavljenih razlik med nežnejšim in vedno bolj mehkužnim spolom. Predvsem te sodobne generacije izločajo neke sumljive primerke, kjer se fantje počutijo močno ogrožene, če niso vedno v družbi petih isto mislečih, kjer eden drugemu namenjajo komplimente bolj romantične narave, kot so bili tisti doktor figa Primicevi Juliji, medtem ko se objemajo bolj pristno, ko dva tjulnja v živalskem vrtu, upajoč da za nagrado prejmeta nekaj kosov sveže ribe. Postavimo na stran te sodobne »moške« zablode. Te razlike med spoloma, to so najbolj čudovita stvar na svetu. Ker nesporazumi v veliki večini primerov privedejo do sprave, make ups to break ups and what not. Kot je že davno tega Oscar Wilde, ki se je že v tistih rustičnih časih precej posvečal bitki spoloma: »Women are meant to be loved, not understood.« Zakaj pa bi vas razumeli, če vas pa imamo lahko radi in je to povsem dovolj.

xoxo,
jure.