Vedno se z nasmehom na obrazu spomnim trenutka, ko se je okorno rojeval ta moj »peskovnik«, kateri se naj bi iz tega ali onega stališča najbolj pogosto ukvarjal s športnimi temami. Ampak mislim, da sem bil že prej podzavestno odločen, da temu ne bo tako. Ta zapis pa je o športu. O skrbi za lastno telo, če sem bolj natančen.

piše: Jure Marolt

Prijatelj me je nedolgo tega vprašal, če vsak dan telovadim. Odgovorim mu, da drugače pač ne znam. Še zdaleč nisem obseden s športnimi aktivnostmi, ampak zagovarjam tezo, da ni dneva, v katerem si ne bi uspel odtrgati vsaj pol ure za počasen tek. Ne glede na počutje, če sem prehlajen, me kaj boli, tudi pijan sem že šel na – za tuje oko in lastne sklepe – precej neprivlačno obliko delno pohabljenega jogginga. Gre pač zato, da ne grem pod tuš, če prej konkretno ne očistim svojih por. Precej logično razmišljanje, kaj ne?

Presenečen sem nad ljudmi, ki dejansko ne naredijo nič za svoje telo, nobene telovadbe, pač nič. Tovrstne peripetije telo morda še spregleda do dopolnjenega osemnajstega leta starosti, potem pa začne počasi, a vztrajno posameznik gniti. V 90 odstotkih so ljudje debeli po lastni izbiri. Preostalih deset odstotkov – in tukaj mislim, da sem bil radodaren – je debelih iz genetskih ali bolezenskih vzrokov, ostali so si pa sami izbrali oblazinjeno telo. Špehek, ker si ga želijo. Obstaja seveda še določen odstotek ljudi, ki jim je dejansko vseeno, če so okrogli (ponavadi gre za nasmejane moške sladkosnede), ostali prekomerni težaki pa so nezadovoljni v lastni koži.

In to težko razumem. Če si okrogel, nezadovoljen s svojim izgledom, sicer pa popolnoma zdrav, zakaj se ne lotiš vsakodnevne telovadbe, pa naj bo na začetku še tako omembe nevredna. In potem nekateri vztrajno poudarjajo, kako nič ne pojejo, a so še vedno vseeno okrogli kot bale sena. Seveda so, če pa nič mrdajo. Poanta ni v tem, da čim manj ješ, ampak da čim več skuriš. Več ko telovadiš, več mišic bo na tvojem telesu. In ko bo več mišic, bo manj špehka. Ker mišice so tiste, ki najbolj kurijo maščobo.

To je torej to. Kdor je debel, je to zato, ker je prelen, da bi naredil kaj zase. Še zdaleč ne zato, ker ne more izgubiti kile ali dveh. Vsak lahko izgubi kilažo, brez pardona. Leni ste. Naročate neke kretenske biometrične pasove za hujšanje, pijete čaje za hujšanje, jeste celo čokoladke za hujšanje! Sedaj vam bom povedal najstarejšo obliko hujšanja: več švicate, manj ste okrogli. Nihče se še ni utopil v lastnem znoju, pravijo. Več telovadiš, manj kil imaš. Več delaš za svoje telo, bolje se boš v njem počutil. Nihče noče biti utelešen muffin, gre le za vprašanje volje. Trma tudi ne škodi.

Človek je še malo pozoren na to, kaj poje in je že zmagal. Trikrat zapored ješ čevape in komaj še hodiš. Sam že teden dni jem šparglje in sem svež kot marjetica. Če ste sladkosnedi, ves potreben sladkor za vaše telo dobite v sadju in jogurtih. Bodi iskren, mastno meso si vedno jedel le zato, ker so to počeli vsi ostali, sicer ti pa nikoli ni bilo pretirano všeč. Trije hamburgerji pri McDonaldsu in že ti je žal, da nisi za ta denar šel na rižoto z morskimi sadeži. Spiješ liter Fruca in si še bolj žejen kot na začetku. Nasvet: poizkusi vodo. Kozarec mrzle vode.

Telovadba. Kakršna koli oblika, nisem še srečal slabe oblike telovadbe. Telo vam bo neverjetno hvaležno. Boljše se boste počutili, bolje boste izgledali. Lepši zase in za druge, super reč. Samo tej najstniški fantje mi niso še povsem jasni. Tisti, ki so v spodnjih majicah pri desetih stopinjah in objemajo vsako štango tesneje, kot je Casanove izbranke svojega srca in hodijo tako na široko, da sumim v nekakšno meni neznano bolezen, katere posledica so gigantsko otečeni testisi. Ali se jim je pa med sramnim dlakam zarastel ježevec. Ampak tudi tej mlečni zobki bodo nekoč odrasli. Ne telovadiš zato, ker lahko. Telovadiš zato, ker drugače ne znaš. Švic > špehek.

Hedonistični namig: posteljna telovadba še kako šteje. Čim več menjav pozicij in ritma. Get jiggy with it.