Če se najdete v naslovu, potem dalje ne rabite brati. Pravkar sem ti prihranil pet minut, ki jih lahko porabiš za nekaj bolj koristnega. Čestitam ti na sila vredni reči, to je tisti urnega in hitrega spanca, nekaj, kar drugim zavidam že dolgo tega. To je pa bolj namenjeno tistim, ki nas vsak večer čakajo drugi posteljni problemi. Če že prespimo tretjino našega življenja, se med tem lahko zgodi marsikaj, mar ne?

piše: Jure Marolt

Toaletna dilema: kolikokrat je dobro iti na WC, da ne bom potem moral sredi noči vstat in se olajšat? Vedno grem neposredno preden se uležem. Minutko prej. To še zdaleč ne zaleže vedno, včasih pa. In če se sredi noči zbudiš in te malo tišči, povsem nov problem. Ali vstat iz toplega ležišča in tvegat, da se povsem razčuješ, ali poizkusit zadržat do jutra v upanju, da nas le ne mudi preveč.

Vzglavniška dilema: koliko povštrov je dovolj? Jaz preferiram dva, enega večjega in drugega manjšega. Spim na trebuhu, medtem ko z vsako roko objemam eno blazino. Včasih malo blazino spustim, vendar le poredko. Pride tudi dan, ko mi zapaše tretja blazina za med noge. Pač, tako mamo. Včasih so mi pa kar vsi zglavniki v napoto.

Vroče/hladno: Nikoli ni dovolj, če imam le eno nogo izpod kovtra. Če se odkrijem cel, me ponavadi začne zebsti. Če se cel pokrijem, mi je kmalu vroče. Tako mrcvarim kovter v vseh možnih oblikah do jutri upajoč, da enkrat le odkrijem pravilno lego.

Ovc ali ovac? Ko štejem ovce, me tole zmede. Ena ovca, dve ovci, tri ovce, štiri ovce, pet ovac ali ovc? In potem začnem razmišljat, kar je ravno obratno od tega, kar si res želim, ker želim si le ne razmišljati. Ampak če razmišljaš o nerazmišljanju, potem pač zopet o nečem razmišljaš.

Sanje. Na mojo veliko srečo se jih spomnim le takrat, ko nekaj moj spanec sunkovito prebudi in sem ravno sredi REM faze, pa še te zelo kmalu pozabim. Ker včasih so res tako grozno čudne, da se zamislim sam nad sabo. Potem se pa spomnim na zajtrk in pozabim na nočno razmišljanje. Včasih imam tudi lačne sanje. Ko se zbudim lačen kot ris.

Rad imam deževne večere. Dež pred spanjem me pomirja. Tudi kozarec vina pred spanjem ima podoben miroljuben učinek name.

Krč v nogi. Meni nič, tebi nič me sredi noči vrže pokonci. Gre za krč, najpogosteje v spodnjem delu noge, ki se mu laično reče tudi list in v trenutku tako zaboli, kot da bomo ostali brez noge. Trenutek zatem je že mnogo bolje. Včasih imam v sanjah – tistih rahlih – občutek, da padam in se potem lovim po postelji. Bedak.

Alkoholne sanje. Ko se uležeš v posteljo v vinjenem stanju. Zelo podobne so prehlajenim sanjam. V obeh primerih so prisotne neke blodnje, znotraj katerih izgubim vsak občutek za prostor in čas, noč traja neskončno dolgo in zbudim se tako polomljen, da takoj posumim, da sem bil večer prej boy-toy v zaporu sedmim kosmatim moškim. Ampak ne, le dehidriran sem.

Ne maram zgodnjih juter. S tem mislim na to, da se imaš namen vstati ob osmih – tudi spat si šel zato temu primerno pozno – nato pa te nekaj zbudi ob pol sedmih in ne zaspiš več nazaj. Vsake dvajset minut pogledaš na uro in iskreno verjameš, da je pred tabo še nekaj okrepčilnega spanca. Pa ga ponavadi ni od nikoder.

Budilk ne uporabljam. Zame je to zloben izum.

Frišna posteljnina. Ni lepšega spanca kot v preoblečeni postelji, z napeto rjuho in enakomerno razvlečeno odejo. Takrat si tudi sam dovolim lahek spanec.

Čim manj misli pred spanjem in lepe sanje, dragi moji!