»Sva se ravno s kolegico pogovarjale, da bi ti bil dober zrihtan še če bi imel vrečo za smeti oblečeno.«
piše: Jure Marolt
Dvomim. Mogoče, kaj pa veš. Zakaj se fantje ne znajo rihtat? Gre za to, da imaš nek svoj imidž. Nekaj, po čemer si prepoznaven. In ne, to ni bel S.Oliver napis na modri majici. To ni stil, to je kvečjemu drastično pomanjkanje tega. G-Star napis ni nič boljši, to pomeni le, da je bila majica dražja. Get sexy with it, nehajte vsi nosit ene in iste stvari.
Srce me zaboli, ko mi kolegi še vedno razlagajo, kako svoje cote nakupujejo v športnih trgovinah. Zaboli me še mnogo več stvari, ko nekateri še vedno dovoljujejo svojim mamicam, da jim izberejo njihovo garderobo. Ko se še posebej svečano uredijo, oblečejo karirasto srajco. Vedno gre za eno in isto srajco. Če se počutijo še posebej razigrane, oblečejo še kariraste kratke hlače. Vsi imamo najraje karo/karo kombinacijo, kakopak.
Glede tega se mi punce resnično smilijo. Ker je dolgočasen pogled na neomejeno število enobarvnih polo majčk, modrega jeansa in športnih tenisk. Obutev je zgodba zase. Model ima ene Geoxe za povsod. Za espadrilje, mokasinke, gležnarje ali kaj takega še slišal ni. Papuči poleti, črni športni čevlji v drugih letnih časih. Taki, ki dihajo.
Nobenih vzorcev. Nič floral, tigrastega, leopardjega, cameo, nič. Nič studded. Ker to je vse babje, veš? Tudi blazerji so čudni, telovniki nepraktični, capri hlače težko izgovorljive, tank topi niso za vse. Saj imajo temen enobarvni pulover, v desnem zgornjem kotu katerega je zopet napisana neka banalna firma. Spodaj pa se vidi ovratnik bele polo majice. Ko se je treba posebej uredit, si od mene sposodijo metuljčka ali kravato. Eno srajco tako imajo. Enobarvno, seveda, črno ali belo, da se z lahkoto kombinira s tistimi enobarvnimi hlačami, ki jih imajo še od mature.
Nobenih dodatkov. Modra silikonska športna ura je domala že luksuz. Nobenih verižic, zapestnic, prstanov, bog obvaruj pobegle ovčice, ki dajejo kaj takega nase. Torba? Kaj ti pa je, zadnja torba, ki so jo imeli, je bil šolski ruzak. Zakaj pa, če imajo lahko vse v hlačnih žepih, ki so tako napolnjeni, da jim vleče hlače navzdol. A nikar se ne bojte, saj imajo doma tudi tisti en črn pas, ki ga še vedno zataknejo v četrti luknji. Trogarje so pa nosili njihovi dedki, to ni več kul. Fantje, polna jajca na petkov zvečer v kafiču ne štejejo za modni dodatek.
Potem so še trenerkarji. Trenerka vedno in povsod, za vse priložnosti, če se le da, zgornji in spodnji del kar v kompletu. Čez ramo pa bela pederuša z majhnim zelenim krokodilčkom ob strani. Pa ene šuze za tek. Neke svetleče najkice bodo čisto fajn.
Ničkolikokrat so se fantje že smejali kakšnemu delu moje garderobe – ali pa kar celotnemu outfitu, če so bili še posebej razigrani -, pa mi to kar prija. Ker se vedno, ko se oni nasmejijo meni, sam nasmejim njim. Njihovim konservativnim oblačilom, ki so tako grobo dolgočasna in zamenljiva, da vsi izgledajo isti. Njihovemu pomanjkanju drznosti in osebnega stila. Ampak jih zaradi tega ne obsojam. Kar se mene tiče, lahko pokupijo čisto vse H & M basic majice in si jih med seboj posojajo. Eno številko prevelike seveda, da ohlapno stojijo. Kot vsi dobro vemo, so dekleta tista, ki imajo prirojen nek občutek za lepoto, ki moškim ni dan. Zato se večina njih tudi zna tako lepo urediti. In dokler me dekleta pohvalijo in opazijo, se mi lahko prikrito nasmiha vsak fantič, ki mi prečka pot. Spoken like a true diva.
