V novomeški Športni dvorani Marof so v teh dneh začeli z obnovo sanitarij in garderob, ki so po več kot 32-ih letih od izgradnje tega, za dolenjsko prestolnico izjemno pomembnega objekta, močno dotrajane in skorajda neuporabne.

piše: Renata Pršina Jug

»Trenutno potekajo pripravljalna dela, kamor sodi demontaža starih podbojev, vrat, vse sanitarne keramike, elektro in vodovodnih instalacij«, je povedal Andrej Jeriček, vodja vzdrževanja pri Agenciji za šport Novo mesto, ki je tudi naročnik omenjenih del in je kot dolgoletni zaposleni na Agenciji izrazil zadovoljstvo nad sanacijo dela športne dvorane. »Če kdo, sem jaz tisti, ki se te obnove najbolj veselim.«

Intime, kot jo poznamo doma, kljub temu ne bo

Jeriček je izpostavil še nekaj pridobitev v okviru obnove. V prvi vrsti bodo sanitarije in garderobni prostori po novem bolj funkcionalni in kar je najpomembnejše, tudi prijaznejši do uporabnikov, saj bodo dela izvedena v skladu z zahtevami, ki jih zahtevajo ekipni športi. » Ekonomsko bomo porazdelili vse površine, saj so nas do sedaj ozki in tesni hodniki ovirali. Na ta način bomo dobili večje garderobe in spremljevalne prostore, ki jih prej ni bilo. Ko bodo z deli zaključili, bo v te prostore užitek pogledati in jih nenazadnje tudi uporabljati. Moram pa povedati, da ekipe pri tuširanju neke intime, kot jo poznajo doma, še ne bodo imele. To morate razumeti”, skorajda v smehu dodaja Jeriček.

Marof najbolj obremenjen športni objekt

Morda ne bo odveč izpostaviti, da je dvorana Marof po nekaterih statističnih podatkih, s katerimi razpolaga novomeška Agencija za šport, najbolj obremenjen športni objekt v državi. V povprečju je od oktobra do avgusta zasedenost nadpovprečna, saj je dnevno v uporabi od sedmih zjutraj do enajstih zvečer. Dopoldne so njeni uporabniki dijaki bližnjih srednjih šol, ki dvorano koristijo za potrebe športne vzgoje, v popoldanskih urah pa se izvajajo treningi rokometa, košarke, odbojke, malega nogometa in rekreativci.

Prenovljene prostore naj bi po besedah direktorja Agencije za šport Novo mesto, Srečka Vovka, namenu predali že konec tega meseca, investicijo pa ocenjuje na okoli 150.000 evrov.