Dekleta Rugby atletskega kluba Olimpija so odvrgla oblačila za namen izdelave koledarja za leto 2014. Celoten projekt je bil izveden s pomočjo pokroviteljev dobrodelne zabave in tudi celoten izkupiček bo namenjen društvu za pomoč trpečim in bolnim – Rdeči noski.

Piše: Doroteja Jazbec

Kot je povedala Tjaša Lazič, kapetanka ekipe, se je »pravzaprav v prvi vrsti najprej porodila ideja o sami izdelavi koledarja, šele nato smo se odločali, komu bomo denar namenili. Seveda smo že od začetka vedeli, da bodo šli prostovoljni prispevki v dobrodelne namene, na koncu pa smo se odločili za Rdeče noske. Menimo, da je to lepa gesta, še posebej pa v tem predprazničnem času. Tako smo imeli vsi nekaj od tega – punce predvsem zabavo in teamsko sodelovanje pri izdelavi koledarja in snemanju, pa še z izkupičkom bomo lahko nekomu pomagali.« Idejne vodje projekta so prav vse članice, katere so se o izdelavi koledarja že večkrat pogovarjale, pa nekako nikoli ni prišlo do realizacije. »Vendar nam je letos to uspelo in z izdelkom smo več kot zadovoljne,« ponosno pove Tjaša Lazič.

Preko dobrodelnosti še kanček promocije….
Ragbijašice se preko koledarja sicer v preteklosti še niso promovirale, »bilo pa je posnetih nekaj prispevkov o naši ekipi ter opravljenih nekaj intervjujev. Predvsem je naš cilj opozoriti na to, da obstaja tudi ženski rugby, da smo igralke rugbya čisto navadne punce. Nekako želimo razbiti percepcijo o tem, da je rugby le moški šport. Ob tem bi rada omenila še to, da so nove članice vedno dobrodošle.«

Takoj ZA!
Ali so bile že na samem začetku vse igralke za ta podvig? »Seveda, ideja je že na samem začetku doživela pozitiven odziv celotne ekipe. Prav zato smo se imele tako fino ob njegovem nastajanju. Taki dogodki vplivajo na še večjo povezanost ekipe, » Lazičeva potrdi vsesplošno strinjanje glede realizacije projekta z dobrodelno noto.

Nekaj članic ženske ekipa Rugby Atletskega Kluba Olimpija (RAK Olimpija) je z veseljem odgovorilo na vprašanja, skozi katera želimo vam, dragi bralci športno razvedrilnega portala Triumfator, približati ozadje nastajanja koledarja srčnih športnic.

Kaj se vam je zdelo najbolj razburljivo pri fotografiranju?
Tanja H.: »Če pogledam fotografiranje kot neko celoto, mi je bilo od samega začetka pa vse do zadnjega trenutka, razburljiv dogodek.«
Tanja Č.: »Iskreno povedano, kar vse po vrsti, saj je bilo zame vse to prvič, od profesionalnega ličenja pa do samega fotografiranja, kjer je bilo vse določeno, kako in kaj, kakor pri manekenkah. Je bilo pa lažje, ker smo bile skupaj in se med seboj spodbujale.«
Nastja: Sama pri nobenem podobnem projektu še nisem sodelovala, zato me je najbolj zanimalo, kako poteka delo z vizažistko in profesionalnim fotografom. Najboljši del snemanja pa je bilo sproščeno druženje s soigralkami izven rugby igrišča.«
Tea: «Razburljiv je bil že celoten fotoshooting, saj nismo vajenega takega dela. Kot dekleta smo uživale v razvajanju in lepotičenju s strani vizažistke, pozornosti pred objektivom in spodbujanju drugih deklet med fotografiranjem.«
Eva: »Najbolj razburljivo se mi je zdelo poziranje pred pravim fotografom, predajanje vizažistki. Vsaka punca si želi, da bi jo kdaj naličili pravi profesionalci in da bi se nato prepustila objektivu.«

Ali so se porajali kakšni zadržki glede poz in pomanjkljivih oblačil?
Tanja H.: »Ja, seveda so bili zadržki, a le na začetku – potem, ko sem videla, kako bo vse skupaj potekalo, pa se je tudi ta sramežljivost kmalu izgubila.«
Tanja Č.: »Moram reči, da ja, ker sem sramežljiva in me tudi nudistična plaža ne vidi, malo pa tudi zaradi otrok in sem tudi zato slikana v dresu.«
Nastja: »Zadržkov načeloma ni bilo, smo pa jasno povedale, da bi želele, da končni izdelek deluje lepo in okusno, saj je bil njegov namen predstavitev ekipe in rugbyja, ne pa še en koledar pomanjkljivo oblečenih gospodičen.«
Tea: »Zadržkov deklet, ki so se za to odločile, ni bilo. Seveda je bila spodbuda drugih pomembna, saj smo navsezadnje ekipa.«
Eva: »Porajali so se zadržki s strani nekaterih deklet, pri večini pa ni bilo problema. Samo tri pa smo šle do konca in pogumno odvrgle obleke.«

Ali se je pri samem fotografiranju zgodilo kaj zanimivega, morda smešnega?
Tanja H.: »Meni je bil celoten koncept zelo zanimiv. Za nas punce je bila to prva preizkušnja, nekakšen izziv. In smešno pri vsem tem je, da smo v ozadju in pred samim objektivom špičile prave vragolije :-)«
Tanja Č.: »Čez celo fotografiranje je bilo super vzdušje, spodbujanje in zato so nastale tudi kakšne smešne slike, ki so posledice sproščenosti zaradi dobre volje in smeha.«
Nastja: »Na fotografiranju je bilo prisotne veliko dobre volje in glasbe. Med posameznimi fotografijami smo najprej klepetale, nato pa predvsem plesale in opazovale soigralke med njihovimi slikanji.«
Tea: »Skozi celotno dogajanje smo se neizmerno zabavale, saj ne glede na situacijo in okoliščine vedno same naredimo zabavo. Energija v studiu je bila odlična, kar se kaže tudi na samih fotografijah.«
Eva: »Med fotografiranjem smo si naredile pravi žur. Imele smo svojo divjo glasbo. Na eni točki smo splezale na klopi, lestev in kamor koli se je sploh dalo in eno zaplesale.«

Ste same izbrale poze ali je bil poleg kdo, ki je pomagal z napotki?
Tanja H.: »Moram priznati, da smo se za prvič dobro odrezale, kar se tiče poz, pa nam je seveda zelo prišla prav vsakršna pomoč iz ozadja.«
Tanja Č.: »Glede na to da na trening “liftajo” mene, je bila nekako to posledica moje poze za slikanje. Da se dejansko stanje prenese še na sliko.«
Nastja: »Poze in zgodbo koledarja sta nam predstavila fotograf – Luka Paragi in organizator celotnega projekta – Luka Popovič. Oba sta tudi sodelovala pri snemanju in nas sproti usmerjala.«
Tea: »Poze in postavitve na fotografijah so bile predhodno določena s smeri fotografa.«
Eva: »Poze nam je predlagal Luka Popovič, ki tudi sam igra rugby in zato ve, katere poze so prave ter se posledično tudi zelo dobro spozna, kako in kaj. Tudi same smo pomagale in tako je prišlo do fotografij, v katerih so resnično prepoznavne nekatere rugby poze.«

Ker ekipa v tej sestavi obstaja komaj kakšno leto, veliko priložnosti za izkazovanje dobrodelnosti na še kakšen način, zaenkrat ni bilo. »Vsekakor pa je izid tega koledarja prvi korak k temu,” še dodaja Lazičeva. 

Avtor fotografij v galeriji = Dejan Lukič