V zadnjih dneh leta 2013 sem se, kot že neštetokrat poprej, sprehajala ob Krki, nato pa sprehod podaljšala še čez Marof. S prijateljico sva sedeli na eni od tistih klopic, ki ponujajo čudovit pogled na jedro dolenjske prestolnice, ko me je prešinila misel: »Bo mesto, v katerem sem rojena in v katerem živim, v prihodnje sploh še ‘moje’ mesto? Bom doživela kaj novega, mi bo ponudilo možnosti nadaljnjega razvoja ali bo le-tega oviralo?«

piše: Sabina Gosenca

Ni bilo prvič, da sem se spraševala kaj takega. Verjetno tudi ne zadnjič. A potem sem se odločila, da za mnenje povprašam še vas, ki mi sledite na Facebooku ali prebirate ta portal. Zastavila sem nekaj vprašanj, ker me je zanimalo, kako nekdo, ki se ne ukvarja s politiko, je pa Novomeščan/ka, razmišlja o minulem letu ter o prihodnosti mesta ob Krki. Vas zanimajo odgovori? Berite dalje…

»Gogini poletni večeri, Muzejski večeri, Mali festival velikih vin in Božični sejem – vsi ti dogodki so bili narejeni z vizijo, ljubeznijo in vztrajnostjo organizatorjev in to smo skozi dogodek tdi obiskovalci občutili,« je kot odgovor na vprašanje, po katerih dogodkih v Novem mestu si boste zapomnili leto 2013, napisala Tea. Ana je bila nekoliko bolj ostra: »Vedno sem bila strašen lokalpatriot, zato me vse “ne-dogajanje” v Novem mestu zelo žalosti, ampak če bi rezime preteklega leta strnila v dve stvari, bi bil to najprej prometni kolaps, ne glede na končni rezultat (prenovljena cesta), na drugem mestu pa neizpolnjene obljube glede športne dvorane. Ne glede na to, da sama nisem najbolj dejavna, me vseeno strašno moti, da mesto, ki ima tak potencial, šport postavlja tako daleč. Saj ne gre tukaj samo za KK Krka, je veliko, veliko več. Pa morda tudi za Novo mesto pride nekoč nova pomlad…« Ja, bi se kar strinjala, sploh kot športna navdušenka… In ena takšnih je tudi Emilija, ki si bo minulo leto v Novem mestu prav tako zapomnila po številnih odpovedanih (EP v košarki) oziroma neizvedenih projektih. »Žal preveč poudarjamo, da je že adaptacija ali vzdrževanje javnih objektov (npr. ŠD Marof, velodrom, Narodni dom… nič o rušenju ali obnovi stare upravne stavbe…) in vzdrževanje površin (otroška igrišča, pešpoti, klopce) dosežek, nič pa ni novih projektov!« izpostavlja. Tudi ona ni mogla mimo obnove Kandijske ceste, a ob tem dodaja: »Končno je do nje prišlo, vendar so stavbe, ki se rušijo in predstavljajo arhitekturno dediščino, še vedno zelo velik problem…«

Pa ljudje, ki so zaznamovali minulo leto?

Na to vprašanje sem dobila le en odgovor. Emilija je zapisala: »Naj ne deluje pristransko ali preveč feministično, ampak dejstvo je, da je pohvalno predvsem delovanje žensk. Moški verjetno vlečejo niti, ženske pa res dosežejo rezultate. Po mojem mnenju je glede na slabo stanje v zdravstvu vseeno zelo veliko naredila Milena Kramar Zupan pri prenovi Zdravstvenega doma (energetska sanacija z evropskimi sredstvi) in uvedbi nekaterih novih oddelkov (urgenca, psihiatrična oskrba na domu, …), na področju pomoči in prostovoljstva pa Mojca Špec Potočar. Omenila bi še Vesno Dular – direktorico KC Janez Trdina, ki kot ustanova veliko prispeva k dogajanju v mestu. Morda bi bil čas, da v letu 2014 izvolimo županjo – eno do njih…« 

Leto 2014 – prazno upanje ali vendarle nove zmage?

»Moje mnenje o prihodnosti Novega mesta je, da lahko končno uredijo športni park Loka, popolnoma bi bilo treba urediti glavno novomeško avtobusno postajo, želel pa bi si tudi novo dvorano v Portovalu,« je sporočil Alen.

Simon, navdušen športnik, pa je bil še precej bolj natančen. “Glede na lanske obnove stadiona Portoval in garderob v ŠD Marof (vse pohvale odgovornim), bi lahko v prihodnjem letu nekaj pozornosti namenili tudi športnemu parku Loka. Poleti se na igriščih zadržuje večje število mladih, sam pa bi izpostavil odbojkarska igrišča. Vse več ljudi poleti igra odbojko na mivki, ni malo poletnih dni, ko sta dve igrišči premalo, ampak to je večji podvig, ki trenutno ni ‘nujen’, če temu lahko tako rečemo.”

Simon v nadaljevanju natančno pojasnjuje, kaj po njegovem mnenju manjka:

1. Bližina nogometnega igrišča in reke Krke ter prenizka ograja
V kolikor med igro odbojke prido do malo močnejšega ali pa ponesrečenega odboja na sprejemu/v obrambi, žoga kaj hitro odleti preko ograje. In takih žog nemalo konča prek ograje. Tu je takoj nevarnost za nogometaše, ali pa dolga hoja po žogo na konec nogometnega igrišča. Še večja nevarnost pa preti z nasprotne smeri. Velikokrat prileti nogometna žoga na igrišča na mivko. Tu ne gre pozabiti, da so nogometni streli navadno močni in v kolikor žoga zadane koga, zna biti precej neprijetno. Ograja, dvakratne višine kot je sedaj bi bil lep korak naprej. Ne rabi biti take višine okoli celotnega igrišča, vsaj med mivko in nogometnim igriščem bi bil lep napredek, če pa bi bila še na strani reke Krke, bi bilo pa tudi dobro, saj kar nekaj žog konča v vodi.

2. Voda pri igriščih
Na Loki je ena sama pipa, pa še iz tiste voda curlja tako počasi, da to ni za nikamor. Mivka je umazan šport, v vročih poletnih pa se mivka na prepotena telesa lepi kot nora. S tisto pipo pri košarkarskih igriščih si težko kaj pomagaš. In potem, ko se ne moreš normalno umiti, neseš vso to mivko po možnosti še v avto. Superca, kajne? Če lahko podam za primer igrišča za odbojko na mivki v Brestanici, kjer imajo za moje pojme to super urejeno. Ograjen prostor za umivanje, ene 2 navadne pipe, ter 2 tuša, na vrhu te konstrukcije pa 2 v črno barvo odeta bojlerja. Tako lahko natočiš vodo za pit, če pa se želiš umit, pa sonce segreje vodo, vsaj toliko, da ne zmrzneš.

3. Pomanjkanje mivke
Na igriščih nastajajo luknje, ponekod segajo tudi do temeljega kamna in ‘filca’. Kamion ali dva mivke, in se zadeva uredi.

“Verjamem, da zna biti obnova vsega skupaj kar zajetna za denarnico, lep začetek bi pa vendarle bil višja ograja vsaj med mivko in nogometnim igriščem, torej za golom. In že s tem bi bili zadovoljni. Tudi otroški korak naprej, je korak,” še dodaja Simon.

“Če je NM prestolnica JV regije, naj to tudi pokaže z delovanjem in iniciativo, sicer nas bodo že drugi manjši kraji prehiteli tako z dogajanjem kot sposobnostjo dogovarjanja, kaj šele vodenja občinskih zadev,” pa pravi Emilija. O tem, kaj si v Novem mestu želi v letu 2014, pa dodaja: “Večja odprtost, bolj nesamozadostno delovanje (izven pokrajine, z drugimi občinami), oživitev mesta, ne le mestnega jedra, več vsebin za občane vseh starosti, …več turističnega obiska, siceršnji poudarek na lokalni kulturi, geografskim posebnostim in lepotam in kulinariki, vendar tudi odprtost drugačnemu dogajanju, ki preseže cvičkarijo, martinovanje ipd… še več prireditev na prostem (predvsem poleti – kot so npr. Muzejski vrtovi, kulinarika na trgu…). Nova prireditev ali teden, imenovan npr. “Rudolfovo”, ki bi z dogajanjem poudarila zgodovino mesta, arheološko dediščino, grajsko dogajanje (to je znal priredit Otočec), s katero bi se lahko poistovetili občani mestne občine… ob prazniku mestne občine se namreč dogajanje odvija predvsem na športnem področju in v društvih, mestu pa kaj več, razen podelitev priznanj častnemu občanu in nekaterim drugim zaslužnim za delovanje na različnih področjih, ni namenjeno.”

Končna razmišljanja in presojo seveda prepuščam vam.

Če bi želeli o našem mestu ob Krki povedati kaj tudi vi, zapišite svoje misli in nam jih pošljite na mail: info@triumfator.si.