Triumfator – Triumfator http://triumfator.si Šport in razvedrilo. Misli za lepši dan. Zgodbe o uspehu. Zanimivosti, blog in še marsikaj. Wed, 25 May 2016 20:04:13 +0000 sl-SI hourly 1 https://wordpress.org/?v=4.5.2 http://triumfator.si/wp-content/uploads/2016/02/cropped-Untitled-design-3-32x32.jpg Triumfator – Triumfator http://triumfator.si 32 32 Zdaj razumem! http://triumfator.si/zdaj-razumem/ http://triumfator.si/zdaj-razumem/#respond Sun, 06 Mar 2016 20:42:23 +0000 http://triumfator.si/?p=6723 So mi govorile: “To je nekaj, kar se z besedami ne da opisati.” Nisem razumela. So zapravljale denar za oblačila in obutev, igrače in sladkarije… Nisem razumela.  Niso imele več časa za druženje, a imele so čas za objavljanje fotk na družabnih omrežjih… Nisem razumela. Velikokrat je že bilo zapisano in izrečeno, da je to najlepša vloga. No, tudi tega pred leti  nisem razumela.  Zdaj razumem. Biti mama je res nekaj najlepšega na svetu!

Prehitela naju je… Bolj ko sva si midva s fantom želela, da bo marčevski otrok, da bo zamujala z rojstvom (edini razlog za to željo je, da še vedno preurejamo najin dom!), da bo šlo po naravni poti… Bolj je ona postavljala svoja “pravila” – že v maternici. Navihanka mala! Ampak ko sem jo prvič začutila ob sebi, ko sem zavohala tisti vonj, ki ga imajo dojenčki, ko je odprla svoje učke in se privila k mojim prsim… sem ji vse oprostila, tudi bolečino, ki spremlja carski rez. In postala je moj največji zaklad. V trenutku! Zdaj razumem vse tiste besede v mnogih knjigah, člankih, tudi na družabnih omrežjih ali v pogovorih s prijateljicami ob kavi…

Kiana se je rodila 26.2. 2016 v novomeški porodnišnici, ob 20.20, 10 dni pred predvidenim rokom. Ko so se popadki, ki sem jih po besedah babic in drugega medicinskega osebja odlično predihavala (hvala, Tara – Čustvena priprava na porod, za odlične svetovalne urice!) odvijali že 3. dan (!!!) in sem ob veliki fantovi podpori vztrajala pri tem,  da epiduralne ne bom koristila,  je prišlo do tistega, kar sem si sicer najmanj želela. A zdaj, ko je od poroda minilo že 10 dni, vem, da je bilo tudi to, kar sem v petek, 26.2. več kot 12 ur prestajala v porodni sobi,  z razlogom. Carski rez, zato, da bo najina punčka zdrava, da ne bomo ogrozili njenega ali mojega življenja. Odločitev, ki je ne obžalujem in se tudi zaradi nje ne počutim slabo.

Zdaj razumem, toliko bolj, kako izjemno dejanje je porod… ko pomislim, kako je ena od mamic v trenutkih, ko so mene pripravljali za odhod v operacijsko dvorano, kričala od bolečin v drugi fazi poroda (iztis).

Hvaležna, resnično iz vsega srca, sem strokovnemu osebju novomeške porodnišnice – vsem, ki so bili ob meni tako v porodnem bloku kot potem kasneje na oddelku. Prijazni, ustrežljivi, predvsem pa na mestu – ko sem jih najbolj potrebovala. Nikdar ne bom pozabila, ko sem po nekaj dneh bivanja v porodnišnici in privajanja na novo vlogo, z bolečinami zaradi rane na trebuhu, in utrujenostjo, ki je seveda še prišla za mano po porodu, spila tri požirke slastne kavice… Ali kako mi je odleglo 5. dan po porodu, ko sem si po več kot tednu dni oprala lase… Malenkosti, ki osrečijo… Malenkosti, ko se zaveš, kako malo potrebujemo v življenju, da smo zadovoljni. Ena od medicinskih sester, ki mi je tik pred odhodom iz porodnišnice prinesla kavico, napolitanke in piškotke, mi je še rekla: “Ja pa saj to ni nič takega!” O, ja, pa je.

Prihod domov pa… O tem ni treba veliko pisati. Dom je le dom. Domača postelja, domača hrana (pa v porodnišnici nisem imela nobenih pripomb nanjo in sem pojedla vse, kar so mi prinesli!), sprememba okolja pač vedno paše… pa sveža oblačila, udoben kavč in razvajanje z vseh strani.

IMG_20160303_185002

Prvi teden z novo članico družine je za nami. Kiana pridno papca in panča, v treh dneh po vrnitvi domov je pridobila na teži toliko, da ima zdaj že lepo zaobljena lička in težo, ki jo je imela ob rojstvu (3590 g). No, ima pa njena mamica zato že skoraj manj kilogramov kot jih je imela pred nosečnostjo… dojenje pač zahteva svoje. Nimam težav – imam pa zato en razlog več za hvaležnost. So pa to tisti neprecenljivi trenutki, ki mi še lani, predlani… niso bili znani. Zdaj razumem… ko je vse, prav vse, kar počnem čez dan, najprej prilagojeno njej.

Navajanje na novo vlogo je iz dneva v dan lažje, tudi zato, ker imam ob sebi res izjemne ljudi – če sem bila še pred dobrim letom dni skeptična glede selitve iz Novega mesta v Črnomelj, danes vem, da sem se odločila prav. Mir, sproščenost, prijaznost, odlična hrana… kdor pozna Belokranjce/ke, ve, da so gostoljubni in prijazni ljudje. Ko se bo v prihodnjem tednu dokončno uredil še naš dom in bomo kot družinica le zaživeli tako kot si želimo, bo sreče še več.

Hvala vsem za čestitke, telegrame, darilca… Ne morem reči nič drugega kot to, da vem, da se bo vsa dobrota povrnila v dvojni meri. Meni se je že…

Naj te pri vsem, kar počneš, vodi LJUBEZEN. 

Sorodne povezave:

MiniMe.si

]]>
http://triumfator.si/zdaj-razumem/feed/ 0
Žoltasti troti znova razveselili paraplegike http://triumfator.si/zoltasti-troti-znova-razveselili-paraplegike/ http://triumfator.si/zoltasti-troti-znova-razveselili-paraplegike/#respond Sun, 21 Feb 2016 11:08:27 +0000 http://triumfator.si/?p=6719 Da gresta šport in dobrodelnost dobro skupaj, dokazujejo številne akcije po vsej Sloveniji, na katere se ljudje vedno dobro odzovejo. Tudi na Dolenjskem takšnih akcij ne manjka, a glede na to, koliko ljudi potrebuje pomoč, jih je še premalo. Za lepo gesto so pred dnevi znova poskrbeli Žoltasti troti.Košarkarji, ki solidno igrajo v 4. SKL, so dvotedensko obdobje brez tekem izkoristili za obisk Društva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Članom društva so predali zbrana sredstva z namenom pomoči v višini 790€, ki ga bo omenjeno društvo uporabilo za izgradnjo ruskega kegljišča. Naj spomnimo: Troti so ob koncu leta 2015 organizirali že 4. Dan dobrodelnega košarkanja, na katerem se je pomerilo 18 ekip, glavni dogodek pa je predstavljala košarkarska tekma “Ni ovir za košarko”. Namen turnirja je bil zbiranje sredstev za zgoraj omenjeno društvo.

“Ob tej priložnosti bi se ponovno zahvalili vsem sponzorjem, donatorjem, ekipam, nastopajočim, obiskovalcem in medijem za pomoč pri organizaciji oziroma nastop na omenjenem dogodku. Člani društva so Trotom zagotovili, da bo prva kegljaška tekma piknik s Troti konec maja. Verjamemo, da bo to najlepše nadaljevanje zgodbe, ki jo pišemo v sodelovanju z Društvom paraplegikov Dolenjske, Bele Krajine in Posavja,” so še sporočili Žoltasti troti.

Fotoreportažo z Dneva dobrodelnega košarkanja 2015 v ŠD Marof pa si lahko ogledaš na Facebook strani KK Žoltasti troti.

]]>
http://triumfator.si/zoltasti-troti-znova-razveselili-paraplegike/feed/ 0
Kaj storiti, če v javnosti izjavimo kaj bedastega ali nas zagrabi panika? http://triumfator.si/kaj-storiti-ce-v-javnosti-izjavimo-kaj-bedastega-ali-nas-zagrabi-panika/ http://triumfator.si/kaj-storiti-ce-v-javnosti-izjavimo-kaj-bedastega-ali-nas-zagrabi-panika/#respond Fri, 19 Feb 2016 09:07:34 +0000 http://triumfator.si/?p=6676 Kot sem nekje prebrala, so trije največji strahovi človeka strah pred smrtjo, strah pred javnim nastopanjem in strah pred pogovorom z neznano osebo. Kdo bi si mislil, a ne? V knjigi Cynthie D’Amour Mreženje – Spretnost, ki je v šoli ne učijo, pa sem zasledila kar nekaj koristnih namigov za bolj suvereno komuniciranje. Le-to pa vemo, da je izjemnega pomena, tako v zasebni sferi življenja kot na poslovnem področju.

Kaj storimo, če ob prisotnosti več ljudi izjavimo kaj bedastega?

  1. OPRAVIČILO – Če so bile naše besede osorne ali neprimerne, se takoj opravičimo. Če je treba, pojasnimo, kar smo povedali. Nato nadaljujemo s pogovorom. Zadrževanje pri nerodnem pripetljaju zadevo le še poslabša.
  2. KRATEK PREMOR, NATO NADALJUJMO – Če smo se z besedami popolnoma zapletli, se ustavimo. To se običajno zgodi, kadar mislimo hitreje, kot lahko govorimo. Tudi nasmeh ne bo škodil, vrnemo se na mesto, kjer se je zataknilo, in še enkrat povemo, kar smo mislili. Ali pa smo preprosto iskreni in z nasmehom na obrazu rečemo: “Se zgodi. Misli so me prehitele.” 🙂
  3. PRIZNAJMO NAPAKO – Vsakomur se lahko zgodi, da izjavi kaj bedastega, smešnega, nelogičnega. To res ni nič takšnega. Je pa dobro,d a priznamo, se malce nasmehnemo (sami sebi) in nadaljujemo pogovor. Lahko tudi rečemo: “Sem res ravnokar rekel, kar sem? Dobro. Poskusimo še enkrat!” Ne pozabi – motiti se je človeško.

iStock_000022230045Medium-1200x630

Kaj storimo, če nas v nekem trenutku, ko bi morali kaj povedati pred množico ljudi ali se pogovarjati z neznanimi ljudmi, zagrabi panika? 

Najboljši način, kako držati paniko v šahu, je, da SMO PRIPRAVLJENI. Tu je nekaj idej, ki bodo pomagale ohraniti nadzor in zbranost, ko udari panika:

  1. NASMEHNIMO SE – Ko nas zagrabi strah, naše telo postane napeto in se zapre. Fizična akcija nasmeha v telesu sprosti kemikalije, ki nam pomagajo pri sprostitvi in pomagajo, da naš um izstopi iz stanja panike.
  2. DIHAJMO – Ko se telo v strahu skrči, lahko pozabimo na dihanje. Tega pa ne smemo. Raje se osredotočimo na umirjeno, enakomerno dihanje. Občutimo vdih in izdih zraka. Pomirimo se.
  3. ZAMENJAJMO POLOŽAJ – Če stojimo, ko nas zagrabi panika, predlagam, da se s sogovornikom usedemo. Če pa sedimo, potem pretegnimo noge in vstanimo. To je dober način, da telesu in umu preusmerimo pozornost. Če okoli nas ni nobenih stolov, se premaknimo npr. k prigrizkom ali k oknu. Uporabimo domišljijo.
  4. OPRAVIČIMO SE ZA TRENUTEK – Lahkos e zgodi, da se pogovarjamo z več ljudmi hkrati in zaradi situacije ne moremo menjati položaja. V takšnem primeru se lahko opravičimo, za trenutek zapustimo prostor, opravimo kakšen telefonski klic, gremo po kozarec pijače… Ne pozabimo biti vljudni in tudi drugim ponudimo pijačo ali prigrizek. Uporabimo krajši odmor, da zbistrimo misli in se umirimo. Potem pa se z nasmehom vrnemo k družbi.
  5. POZORNOST USMERIMO LE NA POSLUŠANJE POVEDANEGA – Ne skrbimo, kaj bomo rekli, le pozorno poslušajmo. Povedano nas lahko tako pritegne, da bomo na paniko preprosto pozabili.
  6.  ZAPUSTIMO SREČANJE – Prijazno se opravičimo: “Veseli me, da smo se spoznali. Žal moram oditi, ker imam nujno obveznost.” Nato odidimo. Ne obsojajmo in zavračajmo samih sebe, ker smo zapustili srečanje. Ne pozabimo, da je naš prvi korak čestitanje za uspeh. Če bomo svoj načrt dobro pripravili, nam bo šlo prihodnjič bolje. To, da smo zaradi panike zapustili srečanje, je za nas le dobra izkušnja, iz katere se učimo.
  7. PROSIMO ZA VEČ ČASA – Če nam zastavijo vprašanje in v glavi nastane praznina, ne paničarimo. Preprosto odgovorimo: “To je dobro vprašanje, naj malo premislim o tem… Kakšno pa je vaše mnenje?” Njihov odgovor bo morda sprožil tudi našega. Če potrebujemo še več časa, znova prosimo za pojasnilo.
  8. VZEMIMO SI DOVOLJ ČASA – Če bi morali vedeti odgovor, a ga ne, se ustavimo. Brez panike. Bodimo odkriti. “Na to bi vedel odgovoriti sredi noči, a prav ta hip se ne morem spomniti. Vam lahko povem kasneje, ko se bom spomnil, ali pa vas pokličem?” To seveda kasneje tudi res storimo.
]]>
http://triumfator.si/kaj-storiti-ce-v-javnosti-izjavimo-kaj-bedastega-ali-nas-zagrabi-panika/feed/ 0
Tjaša Vodeb: Nobena ovira se ji ne zdi nepremagljiva http://triumfator.si/tjasa-vodeb-nobena-ovira-se-ji-ne-zdi-nepremagljiva/ http://triumfator.si/tjasa-vodeb-nobena-ovira-se-ji-ne-zdi-nepremagljiva/#respond Thu, 25 Jun 2015 22:12:55 +0000 http://triumfator.si/wp/?p=6633

Že kot majhna deklica si je želela biti nekaj posebnega, zato je vedno iskala stvari, ki bi bile drugačne od ostalih. Danes 27- letna Tjaša Vodeb, doma iz Brezovice pri Borovnici, že nekaj časa odločno stopa po poti ustvarjalke. Z veliko ljubezni ustvarja unikaten nakit, riše akrilne slike, ustvarja unikatna darila itd., predvsem pa obožuje svet umetnosti.

“V njem ni omejitev,” pravi Tjaša, po poklicu grafična oblikovalka, zaključuje pa študij arhitekture. Pred petimi leti se je posvečala samo študijskim obveznostim in časa za ustvarjanje ni bilo veliko. A vedno je znala najti kakšno urico ali dve, da si je ustvarila kak nov kos nakita, saj je želela imeti na sebi kaj novega. “Ko so se obveznosti na faksu približevale koncu in se je vse skupaj malo umirilo, sem našla svojo veliko ljubezen – ustvarjanje unikatnega nakita in modo.” Izredno veliko časa je posvetila izobraževanju z izdelovanjem nakita iz fimo mase. ” V zadnjih dveh letih sem obiskala devetnajst tečajev in ugotovila, da so to moje sanje. In ker verjamem vanje, vem da se mi bodo uresničile!”

Kot pravi, ji je študij arhitekture dal ogromno: “Zaradi rednega dela in rokov za oddajo projektov sem se še dodatno naučila discipline in postavljanja prioritet. Med študijem sem tudi spoznala, da je moje življenje – ustvarjanje, da se mi mora vedno nekaj dogajati, da imam vedno nove izzive, saj monotono delo nikakor ni zame.” 

Pri delu, ki ga počne, ji je izredno pomembno, da gre za kakovostne izdelke in da je vsaka nova stvar/izdelek presežek prejšnje. “Z največjim veseljem in z največjo ljubeznijo ustvarjam prav vsako izmed teh del, saj v njih pustim poseben pečat, v vsakem delu je del moje duše, del mene in to je tisto, kar me dela drugačno,” je prepričana Tjaša, ki dodaja: “Ne sedim na doseženih lovorikah, ampak stremim k temu, da sem vedno boljša, da rastem in se izobražujem na različnih področjih.”

Več pa v intervjuju, ki sledi:

Če se ozreva na tvoje začetke… kje se je začela tvoja ustvarjalno – podjetniška pot, kako danes razmišljaš o njej, bi kaj spremenila?

Moji začetki segajo v leto 2006, kar je že skoraj 10 let nazaj. Takrat se je v meni rodila želja po svojem nakitu, saj sem imela vedno težave pri nakupu le-tega, saj ni bilo stvari, ki bi jih lahko kupila v kompletu. Tako je nastala moja prva veržica in uhani iz perlic. Ko pogledam na ta čas nazaj, ne bi spremenila popolnoma nič, saj mislim, da se je vse zgodilo ob pravem času. Da je ustvarjanje nakita moje največje veselje, sem ugotovila v zadnjem letu, ko se je moje znanje zelo razširilo. Tako sedaj sanjam o svoji podjetniški poti in koraku naprej, da postanem sam svoj šef.

Kaj je zate največji izziv pri tvojem delu?

Da naredim vsak kos nakita unikaten, drugačen, poseben. Da izdelek na koncu osreči stranko in ji polepša dan.

Kakšne so tvoje ambicije?

Vztrajno sprejemam izzive vseh vrst, rada imam višino in plezam vse višje in višje. Nobena ovira se mi ne zdi nepremagljiva in za zastavljene cilje sem pripravljena potrpežljivo delati.

Ko se zjutraj zbudiš, najprej pomisliš na… (dokončaj stavek!)

Na to, da je pred mano nov fantastičen in ustvarjalen dan!

Kdo ti pri delu nudi največjo podporo?

Največjo podporo mi nudijo domači in prijateljica Urša, ki s fimo maso ustvarja že dolga leta. In ravno ona je tista, ki me je okužila s takim nakitom. Ker sem vedno oboževala njena dela in jih še vedno, sem se odločila, da nekaj v tej smeri naredim tudi sama, tako sem začela z izobraževanji na različnih tečajih in v dveh letih pridobila res ogromno novega znanja.

Kaj počneš, ko ne delaš?

Ker ustvarjalci nimamo običajnega delavnika kot večina ljudi, moram že zelo pomisliti, kaj počnem, ko ne delam. Namreč ustvarjanje je del mojega dneva, potem sledijo še vse administrativne zadeve, promocija,dogovarjanje s strankami, tako da sem vedno z mislimi pri delu, ker ideje se pri meni rodijo ravno v času, ko nisem za ustvarjalno mizo. Si pa privoščim tudi kavico in klepet s prijateljicami. Občutek, ko delam nekaj s srcem, je najlepši, takrat dela ne merim z urami, ki jih vložim v to, ampak mi je najbolj pomembno, da so stranke navdušene z izdelki.

Dopolni stavek: »Moj sanjsko preživet dan izgleda takole:

… da sem v družbi pozitivnih ljudi, ki imajo podobno razmišljanje, ki ustvarjajo in razumejo, da obstajamo tudi ljudje, ki razmišljamo drugače. »

Ko imaš slab dan, kaj je tisto, kar te žene naprej, da ne odnehaš?

Življenje niso zgolj sončni dnevi in mavrice, vanj se zaleti tudi dež s temnimi oblaki. In ravno tukaj se pokaže tista pomembna moč, ki jo s seboj nosi upanje, takrat potrebujem odklop s kakšno dobro motivacijsko knjigo ali pa si preprosto vzamem čas za kavo s kakšno prijateljico in dan je takoj popoln. Negativne misli, poskušam čim prej spraviti iz sebe in uživati svoje življenje.

Če bi imela možnost, da ti zlata ribica izpolni 3 želje, katere bi to bile?

Da bi lahko celo življenje ustvarjala in se s tem preživljala, da bi imela en ogromen ustvarjalni atelje in da bi moja dela nosila slovenska znana imena.

Tvoja največja zmaga v življenju (poslovno ali zasebno)?

Ker imam v življenju postavljenih več ciljev in grem stopnico po stopnico naprej, mi je vsak ta korak zmaga. Sem skromna in tako tudi funkcioniram, saj mi vsak manjši uspeh pomeni ogromno. Če pa izpostavim največjo zmago v zadnjem času, je to predstavitev izdelkov v Zoofi, ker imajo izdelke priznani oblikovalci in to je zame res zelo velik uspeh. Moja največja zasebna zmaga, če temu lahko tako rečem, je to, da sem sebe postavila na prvo mesto, da sledim sebi in svojim sanjam.

Katere spletne strani redno pregleduješ, katere medije najbolj spremljaš?

Redno spremljam različne spletne strani, kjer se predstavljajo različne oblikovalke, vendar to pogledam bolj na hitro, ker ne želim, da bi njihove ideje bile moje kopije. Raje se usedem za svojo mizo brez posebne ideje in začnem ustvarjati… tako nastanejo res unikati po moji domišljiji in ne unikati s slik drugih ustvarjalk.

Kakšna je po tvojem mnenju formula za uspeh v življenju?
Bodi to, kar si, sanjaj in dovoli, da sanje postanejo resničnost. Daj vsakemu dnevu možnost, da bo najlepši dan v tvojem življenju.

Tjašine izdelke si lahko ogledaš na njeni spletni strani  ali pa jo spremljaš preko Facebook strani. 

tjasa1 tjasa2 tjasa3 tjasa4 tjasa5 tjasa6 tjasa7 tjasa8 tjasa9 tjasa10 tjasa11

]]>
http://triumfator.si/tjasa-vodeb-nobena-ovira-se-ji-ne-zdi-nepremagljiva/feed/ 0
Ko spregovori telo: “Če se ne boš ustavila ti, te bom jaz!” http://triumfator.si/ko-spregovori-telo-ce-se-ne-bos-ustavila-ti-te-bom-jaz/ http://triumfator.si/ko-spregovori-telo-ce-se-ne-bos-ustavila-ti-te-bom-jaz/#respond Tue, 28 Apr 2015 16:02:58 +0000 http://triumfator.si/wp/?p=6617

Pred več kot enajstimi leti me je zadelo – mene, energično, odločno, samozavestno, ambiciozno 25 – letnico. Mene, ki sem temne polti in me sonce v življenju ni resno opeklo… Mene, ki sem bila prepričana, da živim na pravi način in se dobro počutim v svojem telesu. Tudi ona je verjela, da živi na pravi način in da se ji kaj takega ne more zgoditi. Vse dokler…

O tem, da sem pri 25-ih letih zbolela za kožnim rakom (maligni melanom), so mediji že pisali (npr.: intervju v reviji Story l. 2012), pa tudi sama nikdar nisem skrivala tega dejstva, kako zelo me je bolezen zaznamovala. Lani sem na morju začela pisati knjigo z naslovom Zmagovalka… nekoč dobi epilog in jo izdam, v njej pa opišem svoje občutke in še marsikaj, kar v javnost ni nikdar prišlo.

Moj rak je bil na srečo pravočasno odkrit. Brez posebnih terapij, a dovolj, da me je dodobra pretreslo, zbudilo in mi spremenilo življenje. Danes sem zdrava.Brazgotina na hrbtu me opominja na to, kaj je bilo… In ne mine dan, da ne bi (vsaj v mislih, če ne z besedami na papirju) izrazila hvaležnost za to, da sem prišla do spoznanja, da sem na prvem mestu JAZ. Ne partner, ne starši, ne šefi, sodelavci, poslovni partnerji, prijatelji… JAZ. Ker če ne bom poskrbela zase, če ne bom znala pomiriti sebe in svojega duha ter skrbeti za svoje telo, nihče drug ne bo.

Kot strela z jasnega je danes udarila vest, da je za rakom zbolela tudi Rebeka Dremelj. Rak ščitnice. Operacijo je prestala, okrevanje jo še čaka.

“Vem, čutim, da se je ta izkušnja zgodila z razlogom. Morda zato, da s svojimi izkušnjami komu pomagam, morda zato, da na stvari, ki so se mi do sedaj zdele samoumevne, začnem gledati z veliko večjo mero spoštovanja…ne vem. Čas bo pokazal svoje. Vem samo nekaj, da od tega trenutka dalje živim svobodno, brez pretvarjanj, brez olepševanj. Živim tako, kot se meni zdi prav in ne tako, kot drugi mislijo, da bi morala živeti. Prijatelj mi je nekoč rekel – MOJ SVET, MOJA PRAVILA! Od danes naprej bo izključno temu tako! Moj svet, moja pravila!!!”

Celoten zapis Rebeke Dremelj je objavljen na njeni Facebook strani. Za razliko od rumenih medijev ga ne bom kopirala in interpretirala po svoje, kljub temu, da imam njeno osebno dovoljenje, da ga objavim (za razliko od večine drugih, ki so samo skopirali, kar je objavila na FB)…

Bom pa v tem trenutku poslala eno dozo pozitivne energije Rebeki, ki sem jo spoznala še preden je postala Miss Slovenije in ena najbolj uspešnih žensk pri nas… In ker jo cenim, zaradi vsega, kar počne. Kaj več ta hip ne morem storiti, niti ne rabim.

Rebeka sama dovolj dobro ve, da se ji je tudi to, kar prestaja zdaj, zgodilo z razlogom. Življenje ji zdaj ponuja novo priložnost. Vem, da jo bo znala izkoristiti. Držim pesti, da brez novih pretresljivih spoznanj. 

]]>
http://triumfator.si/ko-spregovori-telo-ce-se-ne-bos-ustavila-ti-te-bom-jaz/feed/ 0
Novo mesto, moje mesto http://triumfator.si/novo-mesto-moje-mesto/ http://triumfator.si/novo-mesto-moje-mesto/#respond Tue, 07 Apr 2015 20:28:14 +0000 http://triumfator.si/wp/?p=6621

Dolenjska prestolnica praznuje častitljiv jubilej. Nekaj preprostih misli in želja, ki so ob jutranji kavi privrele na plano z dna mojega srca, pa v naslednjih vrsticah.

Želim, … da bi bila pitna voda res vedno PITNA.
Želim, … da bi imeli še več parkov in urejenih tekaških stez.
Želim, … da bi bilo več strpnosti, odprtosti, iskrenosti.
Želim, … da bi sanirali vse objekte, ki so tega potrebni, in uredili vse stvari, ki so trenutno “jabolko spora” med različnimi interesnimi skupinami.
Želim, … da bi imeli čim več sončnih dni, ko bi bilo živahno na ulicah, igriščih, parkih…
Želim, … da bi meščani raje v mesto zahajali peš, s kolesom ali na rolerjih.
Želim, … da bi bil vsak športni kolektiv zadovoljen z doseženimi cilji, da bi bile dvorane bolj polne, objekti sodobnejši, uprave klubov pa bolj ambiciozne.
Želim, … da bi imeli še naprej močno gospodarstvo in da bi več priložnosti za zaposlitev dobili mladi.
Želim, … da bi kulturniki še bolj blesteli v tem, kar počnejo.
Želim, … da bi bile prireditve v mestu bolje obiskane in bi mestno jedro znova oživelo.
Želim, … da bi vsak meščan lahko rekel, da živi v najlepšem mestu na svetu.

Iskrene čestitke vsem Novomeščanom in Novomeščankam za poseben praznik!

]]>
http://triumfator.si/novo-mesto-moje-mesto/feed/ 0
Smej se in verjemi v uspeh! http://triumfator.si/smej-se-in-verjemi-v-uspeh/ http://triumfator.si/smej-se-in-verjemi-v-uspeh/#respond Sun, 18 Jan 2015 20:42:36 +0000 http://triumfator.si/wp/?p=6628

Za trenutek odloži delo, ugasni radio ali tv in si vzemi nekaj minutk za razmislek o sebi, svojem življenju, odnosih z najdražjimi… Če te vprašam, kaj se ti je zgodilo v minulih dneh ali na primer, kako bi opisal/a zadnjih 14 dni leta 2014 in prvih 14 dni leta 2015 – kaj bi mi odgovoril/a? Se danes smejiš ali je tvoj obraz resen?

Pred natanko mesecem dni je moja najboljša prijateljica rodila prvorojenko, komaj čakam, da jo vidim tudi v živo… odštevam dni do prvega snidenja! Pred dobrim mesecem dni sem dopolnila 36 let (ja, res je… si mislil/a, da sem mlajša?), moj fant pa je prestal artroskopijo gležnja. Pred dvema tednoma sem dobila prvi stranki za individualno svetovanje s področja družabnih omrežij in javnega nastopanja ter podaljšala sodelovanje z dvema dosedanjima naročnikoma, katerima pomagam pri upravljanju vsebin na Facebooku in komuniciranju na Twitterju. Včeraj sem preživela zelo ustvarjalno popoldne ob računalniku ter zabaven večer s prijatelji, ki se je zavlekel pozno v noč. Danes sem se zbudila z manjšim glavobolom – posledica prekrokane noči, pač… nisem več v takšni kondiciji glede žuriranja kot pri dvajsetih letih! Toda zajtrk v postelji ter novica, prejeta po elektronski pošti, sta me kaj hitro spravila v dobro voljo.

Hvaležna sem za prav vse, kar se mi zgodi. Ker vem, da je z razlogom. Včasih si kakšne stvari ne znam pojasnit ali pa po nepotrebnem iščem odgovore na vprašanja, ko pa vem, da jih bo prinesel zgolj čas. Včasih enostavno od sebe pričakujem preveč… Vem, da ni popolnosti, a stalno stremim k perfekcionizmu. In potem sem seveda lahko hitreje razočarana, če ni tako, kot sem želela oziroma načrtovala.

Pomembno pa je, da se globoko v sebi vedno, ne glede na to, kaj počnem oziroma v kateri točki življenja se trenutno nahajam, zavedam dveh stvari:

1. Z razlogom sem tukaj, kjer sem – optimistična, ambiciozna, polna idej in znanja, pripravljena na nove podvige, odločna, da se soočim z vsem, kar mi pride naproti.
2. Vse, kar počnem, počnem z ljubeznijo. Trudim se biti boljša z vsakim novim dnem, na poti k uspehu pa spodbujam tudi druge, ker je priložnosti za vse dovolj. In ja, poskušam se čim več smejati. Mi paše! Pa tebi gotovo tudi… 🙂

smile

No, zato so zdaj na mestu vprašanja: Si glede prihodnosti optimist ali pesimist? Te čakajo kakšne pomembne naloge, podvigi, zaradi katerih slabo spiš? Si se sprl/a z osebo, ki ti veliko pomeni? Kolikokrat si se danes nasmejal/a ali poskušal/a z nečim spraviti v smeh ljudi okoli sebe?

Saj veš, kako pravijo – smeh je pol zdravja. In res je.

Tudi o tem, kako vzdrževati dobre odnose s poslovnimi partnerji ali znanci, kako pridobiti na samozavesti in ugledu, kako odpraviti tremo pred javnim nastopanjem in kako komunicirati s konkurenco in mediji, ki “prežijo” na nas z vseh strani, bom govorila na svojih seminarjih in predavanjih, ki jih pripravljam. Od februarja dalje. Z Razvojnim centrom Novo mesto je sodelovanje že potrjeno, z nekaj drugimi organizacijami se še dogovarjam. Veliko je vsega, včasih preveč. Individualna svetovanja mi vzamejo precej časa in energije, a vem, da je vredno. Ker privoščim uspeh tudi drugim. Končno sem se lotila tudi izdelave osebne spletne strani, kjer bo predstavljena ponudba vseh mojih storitev in izobraževanj. Bil je že čas, vem.

Začenja se nov teden. Še eden več v letu, ki se je komaj dobro začel. Morda se čez en mesec večine stvari, ki se dogajajo ta hip, ne bom spomnila. A verjamem, da bo občutek sreče, če bom komu z nasmehom polepšala dan ali mu pomagala na poti k uspehu, trajal veliko dlje. In to je tisto, kar šteje.

Nasmehni se. In polepšaj dan še komu! 

]]>
http://triumfator.si/smej-se-in-verjemi-v-uspeh/feed/ 0