"Nikoli nisem uradno naznanil konca moje kariere. Prihajam v leta, ko so plavalci v odprtih vodah na svojem vrhuncu. V meni je še vedno prisotna želja po nekaterih plavalnih maratonih, vendar naj to zaenkrat ostane še moja skrivnost," pravi 30-letni Krčan, ki pa bo vendarle nekaj časa zdaj vrhunski šport postavil na stranski tir. V intervjuju nam je razkril, zakaj se je lotil novega projekta - Plavalne akademije, ki bo potekala v Termah Čatež in Termah Šmarješke Toplice. V prihodnjih dneh sledijo prva testiranja za plavalne tečaje za otroke, kar je le eden od projektov, kjer mu ob strani stoji njegova najdražja Nina Gramc, s svojim znanjem in izkušnjami pa bo pomagal tudi priznani nutricionist Severin Lipovšek. 

Od kje ideja za plavalno akademijo?

Ideja je bila v meni prisotna že nekaj let. Celoten koncept temelji na mojih lastnih izkušnjah in spoznanjih. K moji odločitvi je največ pripomoglo dejstvo, da sem delal nekaj, kar me še danes izjemno veseli, to je plavanje. Pri tem nisem imel lahke razvojne poti, a sem s trdno voljo in ciljno usmerjenostjo uspel dosegati zastavljeno.

Komu je plavalna akademija namenjena?

Nismo posebej osredotočeni na določen segment ljudi, ker ponujamo dejansko programe za vse generacije. Najbolj navdušeni bodo tisti, ki uživajo v vodi na takšen ali drugačen način, še posebej veseli pa bomo ljudi, ki do sedaj niso imeli radi vode, vendar bodo v okviru naših programov spoznali lepote vodnega sveta. Zelo dobrodošli so tudi popolni neplavalci, ki imajo strah pred vodo in bi se želeli naučiti plavati. Najlepše je to opisano v mojem sloganu - Make swimming your way of living (Naj plavanje postane tvoj način življenja).

Kakšna znanja so potrebna, da se vam ljudje pridružijo oziroma ali so kakšne omejitve glede starosti, zdravstvenega stanja (telesne hibe) in podobno?

Odvisno od izbranega programa. Za program začetnega plavalnega tečaja je starostna omejitev (starejši od treh let), nimamo pa trenutno programov za invalide. Pri team buildingih je potrebna dobra volja in fizična sposobnost za premagovanje nalog, odvisnih od programa.

S kakšnimi občutki se soočate pred začetkom novega projekta?

Prevevajo me zelo lepi občutki. Predvsem zato, ker to delam z veseljem in v tem uživam. Izjemno se veselim dela na tem področju, plavanje je dejansko moj način življenja in to bi rad delil še z drugimi in se razvijal v tej smeri še naprej. Ponujeni programi dejansko zajemajo celoten sklop razvoja posameznikovega načina življenja s pomočjo plavalne tematike.

Zagotovo je lažje, ker imate ob sebi svojo srčno izbranko Nino... je ta projekt vajino vezo še okrepil?

Podpore bližnjih sem vajen še kot športnik, kjer smo bili vsi povezani preko plavanja. Ni lepšega kot če lahko delaš tisto, kar imaš najraje, ob podpori najboljše polovice. Zagotovo je ta projekt ena izmed stvari, ki naju je še bolj povezala.

Kako pa so se na novico o plavalni akademiji odzvali ljudje okoli tebe, morda nekdanji sotekmovalci, Posavci, ki te spremljajo že vrsto let?

Zagotovo bodo Posavci in Dolenjci imeli največ priložnosti se udeleževati mojih programov v celoti, čeprav sem s programi prisoten tudi drugje po Sloveniji in na tujih tržiščih.Med plavalnimi kolegi je akademija naletela na zelo pozitiven odziv, seveda pa gre tu za moje prijatelje, tako da sem vesel vsakršnih kritik, saj nikoli zadeve niso popolne. Zagotovo mi pa veliko pomenijo mnenja nekaterih najboljših plavalcev, katerih izjave so tudi objavljene na spletni strani. Med domačini je največja neznanka pokriti plavalni bazen, katerega ni, vendar jim lahko zatrdim, da imamo za veliko večino programov, ki jih ponujamo v okviru akademije, odlične pogoje za delo v vseh bližnjih termah. Tako vabim vse, ki imajo pomisleke, da pridejo in se sami prepričajo."

Če vas projekt zanima, lahko več preberete na prenovljeni spletni strani rokkerin.com, vabljeni pa tudi, da spremljate Facebook stran, kjer bodo prav tako ažurne informacije o novostih in dogajanju.

Športna prehrana je zagotovo izjemno pomembna za vsakega športnika, tako rekreativnega kot vrhunskega. V želji po iskanju svojih meja morajo športniki poleg treninga veliko pozornosti nameniti regeneraciji, torej obnovi telesa po naporni vadbi. In prehrana predstavlja enega izmed ključnih dejavnikov, ki vplivajo na hitrost regeneracije. Športniki so specifična populacija in se v marsičem razlikujejo od ostalih (manj aktivnih) ljudi, kar pomeni tudi različne potrebe po prehranjevanju. Zaradi povišane stopnje razgradnje in izgradnje različnih fizioloških snovi športniki potrebujejo višji vnos hranil kot so ogljikovi hidrati, beljakovine, esencialne maščobe, vitamini, minerali ter voda.

Kdo, koliko in kako?

»Sam prehrano športnika poimenujem drugače, in sicer prehrana za največjo zmogljivost. Zakaj tako? Vsak športnik ima svoje meje, do katerih lahko seže, zato je cilj takšne prehrane maksimalna podpora treninga in regeneracije posameznega športnika, da zgradi najzmogljivejši organizem, ki ga njegovi geni dovoljujejo. Zaradi tega je težko natančno določiti količine posameznih hranil, ki naj bi jih športnik zaužil čez dan, upoštevati pa je potrebno seveda tudi specifike različnih športov. Prehranske potrebe vzdržljivostnega športnika so povsem drugačne od prehranskih potreb dvigovalca uteži. In nadalje, zahteve maratona so na primer prav tako drugačne od zahtev Ironmana,« pojasnjuje Lipovšek.

Kdaj?

»Pogosto mi je zastavljeno vprašanje, kdaj naj bi športnik pričel s športno prehrano ali prehranskimi dopolnili. Odgovor je po eni strani izjemno preprost, po drugi pa je nanj izredno težko odgovoriti. Najlažje je reči, da mora športnik začeti s športno prehrano takrat, ko se za to pojavi potreba, torej ko treningi postanejo tako naporni, da z nepremišljenim prehranjevanjem ne zadostimo osnovnih zahtev regeneracije. Pri prehranskih dopolnilih je stvar podobna – ko nam enkrat prednosti in lastnosti prehranskih dopolnil učinkovito dopolnijo športno prehrano, takrat je tudi smiselno pričeti z njihovo uporabo.«

Na kaj biti pozoren

Severinov pristop se od drugih razlikuje predvsem po tem, da k vsakemu človeku pristopi individualno in celostno. Vsakega, ki se k njemu obrne po nasvet, obravnava zelo podrobno, saj se zaveda, da ima vsak drugačne potrebe. »Sam sem pri svojem delu s športniki in ostalimi ljudmi opazil podobne napake, med katere sodijo zagotovo izbor pravih hranil in živil, nerednost prehranjevanja ter nezadosten vnos vode. Že z ureditvijo samo teh problemov se da postoriti veliko. Boste pa veliko več o prehrani športnikov lahko prebrali v knjigi, katero ravno sedaj dokončujem in bo izdana v naslednjih mesecih.«

"Globalna finančna kriza je prinesla tudi recesijo volje, truda in vlaganja ljudi vase. Kriza se čuti tudi v odnosu med ljudmi," v svojem zapisu za Polet izpostavlja vrhunska atletinja.

"Na nekaterih tekmovanjih sem bila priča, ko sta se dva športnika v sobi pogovarjala med seboj preko facebooka. (?) Kruto realno bi lahko rekli, da smo po zaslugi tehnologije postali socialni invalidi, kakršni so bili nekoč izjema, danes pa je prav nasprotno. Vsa čast izjemam. Ena stvar pa je še vedno ista. Vsi so lačni uspeha! Tudi danes želi biti vsakdo uspešen v športu, a hkrati želi biti tudi zvezda, in se zabavati, jesti vse, kar si zaželi in se izogibati bolečinam, ki jih prinaša naporno delo. Vsi želijo biti zmagovalci, a ne vem povsem zanesljivo, če res razumejo, kaj to pomeni. Zmagovalci morajo imeti zmagovalno stališče od starta do cilja. če želimo biti zmagovalci, potem besedi ne morem ne prideta v poštev! Ni izgovorov za premalo truda," še poudarja naša odlična troskokašica Marija Šestak, tudi udeleženka olimpijskih iger.

"Če želite biti zmagovalci, morate trdo delati za zmago. Zmagovalci so redki in posebni ljudje. Oni niso na vrhu zaradi svojih neverjetnih sposobnostih ampak zaradi pravega stališča! To je priviligerana skupina ljudi, v kateri smo lahko vsi, ki smo pripravljeni trdo delati v želji da dosežemo svoj cilj. Zmagovalec je lahko vsakdo od nas."

Celoten blog je na voljo na povezavi:
http://www.polet.si/kolumna/bodite-zmagovalci

Z raziskavo, ki bo potekala pod okriljem Ministrstva za zdravje RS ter v sodelovanju z regijskimi zavodi za zdravstveno varstvo in Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, želijo pridobiti nove podatke o tistih vedenjih in navadah, ki neugodno vplivajo na naše zdravje in ga ogrožajo. Podatki bodo v pomoč pri smiselnem načrtovanju preventivnih zdravstvenih aktivnosti.

Primerljive raziskave so potekale v letih 2001, 2004 in 2008 ter zagotovile nabor številnih podatkov o dejavnikih tveganja in kroničnih nenalezljivih boleznih. »Tako kot pretekla leta bo tudi letos anketni vprašalnik prejelo 16.000 naključno izbranih prebivalcev Slovenije, starih od 25 do 74 let. S svojim sodelovanjem bodo močno pripomogli k uspehu raziskave in kakovosti zbranih podatkov,« je povedala Jožica Maučec Zakotnik z IVZ in pozvala: »Zato pozivamo vse prebivalce, ki bodo prejeli anketo, naj jo izpolnijo, saj bodo s tem pomembno prispevali k temu, da bomo v Sloveniji dobili nove podatke o tistih vedenjih in navadah, ki lahko neugodno vplivajo na naše zdravje in ga ogrožajo. Na osnovi teh podatkov bomo lažje oblikovali programe za izboljšanje zdravja vseh prebivalcev Slovenije.«

Naključno izbrani prebivalci bodo anketo na dom prejeli po pošti, pri tem lahko vprašalnik izpolnijo in posredujejo nazaj po pošti ali pa ga izpolnijo na spletni strani http://anketa.ivz.si/CINDI.

Naključno izbrane anketirance čakajo tudi NAGRADE!

Med glavne dejavnike tveganja štejemo čezmerno pitje alkohola, kajenje, nezdravo prehrano, telesno nedejavnost, stres in slabo ustno zdravje, med kronične nenalezljive bolezni pa srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen, povišan krvni tlak, kronično obstruktivno pljučno bolezen, astmo itd. Raziskava vključuje tudi podatke o socialno-ekonomskih dejavnikih, ki dokazano vplivajo na zdravje posameznika, in omogoča podrobnejše opredelitve bolj ogroženih skupin prebivalstva. »Dokazano je, da lahko z zdravim življenjskim slogom učinkovito obvladujemo dejavnike tveganja ter preprečujemo in zdravimo kronične nenalezljive bolezni. Z izboljšanjem zdravja izboljšamo tudi kakovost življenja in podaljšujemo zdravo pričakovano življenjsko dobo. Nenazadnje s povečevanjem števila zdravih, aktivnih prebivalcev zmanjšujemo stroške za zdravljenje kroničnih bolezni in njihovih posledic, ugodno vplivamo na razvojni potencial države, s tem pa izboljšujemo konkurenčnost Slovenije v evropskem prostoru,« še pojasnjuje Jožica Maučec Zakotnik z IVZ.

Več na povezavi:
Inštitut za varovanje zdravja

Letošnja akcija bo potekala v Trbovljah, Novem mestu, Celju, Prevaljah, Novi gorici, Kopru, Ptuju, Mariboru, Kranju in Ljubljani.

Na vsakem izmed stadionov se jim boste lahko pridružili kadarkoli med 16. in 21. uro ter odtekli, kolikor boste želeli. Na samih prizoriščih pa se bo dogajalo še marsikaj drugega. Poskrbljeno bo za varstvo malih nadebudnih tekačev, če se bodo slučajno utrudili prej kot mamice in očki. Pripravljajo tudi srečelov, katerega izkupiček se bo pridružil zbranim sredstvom.
Poleg organiziranja športno humanitarnih prireditev predstavlja velik del njihovih aktivnosti tudi zbiranje plastičnih zamaškov. Le - te boste lahko oddali na vsakem izmed desetih prizorišč prireditve.

Deset družin so člani Humanitarnega društva Vztrajaj izbrali skupaj z enotami Centra za socialno delo in Zveze prijateljev mladine po Sloveniji in so enakomerno porazdeljene po vseh slovenskih regijah.

Kraji, kjer bo potekala letošnja akcija, so naslednji:

petek 1. junij 2012 (16:00) TRBOVLJE
sobota 2. junij 2012 (16:00) NOVO MESTO - stadion Portoval
nedelja 3. junij 2012 (16:00) CELJE – Stadion Kladivar
ponedeljek 4. junij 2012 (16:00) PREVALJE
torek 5. junij 2012 (16:00) NOVA GORICA
sreda 6. junij 2012 (16:00) KOPER – Stadion Bonifika
četrtek 7. junij 2012 (16:00) PTUJ
petek 8. junij 2012 (16:00) MARIBOR – Stadion Poljane
sobota 9. junij 2012 (16:00) KRANJ – Športni stadion Kranj
nedelja 10. junij 2012 (16:00) LJUBLJANA - Stadion Kodeljevo ali ŽAK

Startnina: 10 € odrasli, 5 € otroci, vse v obliki dobrodelnega prispevka, ki ga lahko nakažete na TRR Športno humanitarnega društva Vztrajaj – NEVER GIVE UP (TRR: 020320259609009, Sklic: 00 1010, Namen: Deset krogov za deset nasmehov) ali pa prispevate neposredno na lokacijah, kjer se bo odvijal projekt.

Več o samem projektu pa na uradni strani:
 http://www.nevergiveup.si/our-mission/10-krogov-za-10-nasmehov-2012

Budilka ob 7.15... jo prekinem. Nekaj minut zatem... storim enako. In še enkrat... Tako je, ko se mi nikamor ne mudi. In zaspim nazaj. Do 9. ure, ko me zbudijo močni sončni žarki, brez budilke. Prva misel: »Še en lep dan je pred mano!« Prvi občutek: »Uff... spet čutim vsako mišico na svojem telesu!« Tako je pri meni kar večkrat na teden, sploh kadar naredim dvojni trening. In včeraj sem ga. Ni mi žal.

Odkar pomnim, sem športnica po duši in po srcu. Že kot otrok sem rada raziskovala, plesala, odkrivala nove kotičke. V osnovni šoli sem trenirala gimnastiko, tekmovala na šolskih tekmovanjih v atletiki in badmintonu, obiskovala plesne tečaje, z očetom sva hodila na odbojkarske tekme v Marof... Kje so ti časi! :)  No, dvorana se kaj bistveno ni spremenila, šport kot tak pa precej. O tem sem pred osmimi leti pisala tudi v svoji diplomski nalogi z naslovom »Šport in mediji – športni spektakli in zvezdništvo v športu«, s tem dejstvom se danes, ko je športno novinarstvo moj način življenja, praktično soočam vsak dan.

V mojem življenju ga pravzaprav ni dneva, ko ne bi bila športno aktivna. Aerobiko je zamenjal fitnes, tek je postal nekaj, čemur pravim aktivna relaksacija, rolanje in ples sta moja strast že od malih nog (no, najprej je bilo kotalkanje, rolanje je prišlo kasneje...), včasih se spravim tudi na kolo. Pri meni ni tega: »Nimam časa!« ali »Ne da se mi.« Enostavno, potrebujem športno akcijo – za dobro počutje, zadovoljstvo, motivacijo, sprostitev.

Načelo, da se vse da, če se hoče, je prisotno tudi pri plesno – navijaški skupini Daisy girls, ki jo vodim. Z najstnicami ni vedno lahko, a ponosna sem, da so dekleta vse boljša, športno aktivna (ne le v času skupnih treningov, ampak tudi sicer v življenju), da se zavedajo, kako pomembno je gibanje za kakovostno in zdravo življenje.

Danes obeležujemo svetovni dan gibanja, ki letos poteka pod geslom Gibanje je življenje! Maj - mesec telesnih aktivnosti. Njegov namen je spodbujanje telesne dejavnosti in zviševanje deleža telesno dejavnega prebivalstva. Tudi portal, ki ga prebirate, je namenjen ozaveščanju. Njegov slogan je preprost: »Zgani se z nami!«

V Grčiji so danes slovesno prižgali olimpijski ogenj, plamenica bo krenila na svojo pot proti Londonu, kjer bodo poletne olimpijske igre. Športna vročica narašča. Tako kot narašča moja želja po vnovičnem treningu. Pa čeprav še vedno čutim »musklfiber«.

Ura je 12.00. Čas je za drugo kavico. Sonček vabi ven... Peš ali s kolesom... Juhu! Zelo pa se že veselim tudi večernega treninga, ko bom spet uživala na svežem zraku, ob Krki in naredila nekaj koristnega zase.

V Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto svetujejo, naj se odrasli s telesno aktivnostjo ukvarjajo vsaj 30 minut na dan, otroci pa 60 minut na dan. Kot so ob današnjem svetovnem dnevu gibanja izpostavili v sporočilu za javnost, se je po podatkih raziskave 'Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju' v obdobju med letoma 2002 in 2010 delež redno telesno dejavnih slovenskih mladostnikov znižal za dobra 2%. Premalo aktivni pa so tudi delovno aktivni prebivalci Slovenije.

Kaj reči ob teh podatkih?

V življenju se boste srečevali z različnimi odločitvami. Vaše najboljše odločitve bodo tiste, ki bodo sovpadale z vašimi vrednotami, talenti, intuicijo in strastjo. Če je med njimi tudi ŠPORT, ste na pravi poti, da življenju vnesete dodano vrednost in naredite korak k novemu uspehu!

Igralci članske ekipe Košarkarskega kluba Kolpa Črnomelj so naslov prvaka 3. lige – vzhod slavili z zmago proti ekipi Posavje Krško, ki so jo 31. marca v dvorani OŠ Mirana Jarca Črnomelj premagali z 82:73. Črt Ristič je kot najboljši strelec tekme dosegel 30 točk (10/10 prosti meti, 6 trojk), Anže Cerkovnik pa je k zmagi KK Kolpa prispeval 10 točk. Oba sta s treningi košarke začela v Košarkarskem klubu Krka, bila sta tudi del članske ekipe, čeprav ne skupaj v isti sezoni. 

»Vedeli smo, da je naš cilj povzpeti se v višji rang tekmovanja in da imamo dobro ekipo, tako poimensko kot po kakovosti. A mislim, da na začetku nismo ravno verjeli v to, da smo lahko prvaki, sploh če pogledam na to, koliko trenirajo drugi. Potem pa je bilo zmag vse več in na koncu se je vse poklopilo,« je ob zaključku odlične sezone dejal 23-letni Črt Ristič, ki se je poleg igranja za Krko preizkusil tudi v dresu Šenčurja, zdaj pa torej odlično brani barve črnomaljske Kolpe.  

Kakovostna razlika s prvo ligo je precejšnja, a prvak tudi ne more biti vsak
Anže Cerkovnik (26 let, 200 cm, krilo) je bil v sezoni 2006/07 igralec članskega moštva KK Krka, ki se je uvrstila v jadransko ligo (ekipo je takrat vodil Rade Mijanović), del KK Kolpa pa je četrto leto, čeprav vmes nekaj časa ni igral, ker je bil poškodovan. »Razlika v kakovosti med prvo ligo in tretjo je seveda zelo velika. Le ena ali dve ekipi, ki sta na vrhu, izstopata, tudi zato, ker imata igralce, ki imajo že izkušnje iz prve lige, na primer. Poleg tega ni tujcev, z izjemo kakšnih mladoletnih igralcev, pri Union Olimpija mladi so imeli enega,« pojasnjuje Anže in ob naslovu prvaka tretje lige dodaja: »Vsekakor je drugače, če si prvak v tem rangu ali pa v prvi ligi. A biti prvak, ne glede na to, za katero ligo gre, pa tudi ne more biti vsak.« Ob vprašanju, ali obžaluje kakšno stvar iz preteklosti oziroma ali bi kaj spremenil, pa sam priznava, da nikoli ni bil dovolj samozavesten, da bi verjel v to, da lahko igra resno, vrhunsko košarko. 

Kot dodajata, so pogoji za treninge v Črnomlju dobri, težava je le v tem, da so mnogi igralci študentje in tako med tednom v Ljubljani. Kakšen dan med tednom se sicer pripeljejo na trening v Črnomelj, da bi trenirali vsak dan in se vsak dan vozili iz Ljubljane v Belo krajino ter spet nazaj, pa seveda finančno ni mogoče. A oba se nadejata, da se bo z napredovanjem v drugo ligo (prej 1.B) vse skupaj premaknilo za stopničko višje, da bo tudi treningov več, da bo vse skupaj pač res na višjem nivoju.

Razlog, da vztrajata v tem športu, ni denar
"Da bi samo od tega živela, seveda ni možno, se da drugje več zaslužit. Je pa fajn, če dobiš vsaj nekaj denarja za to, da treniraš in igraš za klub," poudarja Anže, Črt pa dodaja, da je pomembno tudi druženje, sproščenost, ker ni takšnih pritiskov za nujnost doseganja nekega rezultata, ki je pri članskih prvoligaških ekipah največkrat postavljen tudi s strani sponzorjev. Če ne bi bila del klubske košarke, bi jo igrala pa kot rekreativca. Ali kot je dejal Anže: " Zagotovo ne vztrajam v košarki zaradi denarja. Če ne bi igral za Kolpo, bi igral pa na Loki ali pa bi igral rekreacijsko ligo, brez košarke zdaj nekako več ne gre."  Pa si želita še naprej braniti barve črnomaljskega kluba? Pritrdilen odgovor sem dobila od obeh.

Po zmagi s Kolpo še zmaga z OŠ Vavta vas
Ob tem, da sta slavila Anže in Črt naslov prvaka tretje lige s KK Kolpa, ne gre zanemariti niti dejstva, da oba študirata. Anže pravi, da ga na Visoki šoli za upravljanje in poslovanje čaka le še diploma, Črt pa je v drugem letniku. Skozi sezono je bil aktiven tudi kot trener košarkarskih krožkov na OŠ Bršljin in OŠ Vavta vas. "Drugo sezono se ukvarjam s tem. Všeč mi je to, da lahko pomagam mlajšim, da njim uspe v članski ligi več in bolje kot je meni. Potenciala je dovolj." Da mu gre odlično, priča tudi podatek, da je z ekipo OŠ Vavta vas zmagal na 46. Pionirskem festivalu. 

Tudi trener si želi nadaljnjega sodelovanja
»Pred tremi leti, ko sem prevzel člansko ekipo smo si postavili jasen cilj - uvrstitev v 2. ligo. V klubu si že nekaj let prizadevamo, da bi postali stabilen drugoligaš, kajti smatramo, da je to rang, ki smo ga ta trenutek sposobni igrati. Jedro ekipe je sestavljeno iz mladih igralcev, ki bi v 2. ligi še hitreje in bolje napredovali,« je po velikem uspehu zadovoljno dejal trener KK Kolpa Milan Kordič. Kot je pojasnil, je črnomaljska ekipa sestavljena v celoti iz doma vzgojenih igralcev, katerim sta dodana Anže Cerkovnik in Črt Ristič. »Anže je z nami že štiri sezone, žal ga je lani huda poškodba za celotno sezono oddaljila iz košarkarskih igrišč, kar se mu je poznalo tudi letos, saj je bil daleč od svoje optimalne pripravljenosti in forme. Vendar je vse to kompenziral s svojim pristopom in borbenostjo. Črta sem povabil v klub že pred tremi leti. Pridružil se nam je pred lansko sezono. Gre za izrazitega strelca, katerih imamo v Sloveniji zelo malo. Škoda, ker nekateri niso prepoznali njegov talent.«

Kordič pa kot trener pri sestavi ekipe ne gleda samo na košarkarske sposobnosti posameznika. »Pri sinergiji ekipe so potrebni igralci katere krasijo človeške lastnosti. Za nobenega od njiju se nisem zmotil. Hitro in v popolnosti sta se ujela s kolegi iz ekipe tako na igrišču, kot izven njega. Pokazala sta pripadnost klubu, se znala podrediti ekipi in prevzeti odgovornost, ko je bilo to potrebno. Tudi na treningih sta z nasveti pomagala mlajšim članom. Upam, da bom z obema sodeloval tudi naslednjo sezono.«

Sorodne povezave:
http://triumfator.si/vrhunski-port/item/1337-uspeh-kk-kolpa-z-dvema-nekdanjima-krkasema-v-visji-rang-tekmovanja

V soboto so Daisyke pripravile Dan odprtih vrat in popestrile zaključek mednarodnega košarkarskega turnirja Rudolfovo 2012, v nedeljo niso manjkale na tekmi Krka – Union Olimpija ter se veselile pomembne zmage Krkašev, trenirale pa so tudi na velikonočni ponedeljek.

Sobotni nastop Daisy girls ob zaključku mednarodnega košarkarskega turnirja v športni dvorani Marof je bil nekaj posebnega tudi zato, ker je občinstvo na takšnih prireditvah drugačno kot na tekmah KK Krka. Delček nastopa, ki so ga gledalci pospremili z bučnim aplavzom, si lahko ogledate v videoposnetku spodaj. 

»Nastopati pred polnimi tribunami dvorane Leona Štuklja, v takšnem vzdušju, kot je bilo na tekmi med Krko in Union Olimpijo, predstavlja poseben adrenalin in užitek,« so si bile enotne Daisyke po nedeljski tekmi dveh večnih rivalov. Vadbo na velikonočni ponedeljek pa je vodila Mojca Mesojedec, inštruktorica pilatesa in učiteljica smučanja. Trening z Daisy girls ji je predstavljal nov izziv. »Dekleta so zaradi obilice treningov fit, imajo veliko (plesno)športnega znanja in potemtakem tudi visoka pričakovanja, kar zadeva to področje. Z vadbo sem želela pretrgati morebitno rutino v njihovih treningih, jim pokazati nekaj drugačnega, nekaj novega, a hkrati intenzivnega. Dekleta so me navdušila s svojo resnostjo in discipliniranostjo, kar mi je omogočilo, da sem se nad njimi lahko tudi nekoliko »izživela«. In ker ena ni nobena, se že veselim naslednje vadbe,« je po treningu dejala Mojca.

Nekajdnevni počitek bo dekletom po napornem vikendu prav prišel, a kaj kmalu sledijo novi treningi in nastopi. Čez vikend bodo tako dolenjske plesne marjetice popestrile zaključni turnir v košarki za mladince, ki se bo odvijal v ŠD Leona Štuklja in kjer se bodo za naslov državnega prvaka potegovali tudi mladinci KK Krka.

Sorodne povezave:
Lokalno.si

Irma je del ekipe, ki sodeluje v ŠUS Triatlon izzivu, ki ga prireja Športna Unija Slovenije. »Triatlon sem vedno rada spremljala, nikdar pa nisem niti pomislila,d a bi se ga lotila tudi sama, ker se mi je zdelo, da nekako ne morem začeti z ničle. A ko sem slišala za ta izziv, sem si rekla: 'Dajmo poskusit, zakaj pa ne?'« pravi Irma, ki se že lahko pohvali, da je prvič v življenju pretekla naenkrat 18 km (konec februarja na humanitarnem teku na Bledu). Kilometrov na kolesu ji ne manjka, niti ji niso napor, plavanje in tek pa sta nekaj povsem drugega. A motivacije ji ne manjka, tako kot ne ostalim šestim udeležencem Triatlon ŠUS izziva, ki so imeli prva testiranja konec novembra, akcija pa poteka do maja. Končni cilj je uspešno opraviti olimpijski triatlon: 1500 metrov plavanja, 40 km kolesarjenja in 10 km teka. »Vadeči so motivacijsko in tudi fizično na taki poti, da bodo te cilje presegli. Pustimo se presenetiti,« pa pravi trener Matej Markovič.

»Glavna tekma je za nas predvidena 5. maja, ko se bomo vsi udeležili olimpika v Italiji. Potem je še mesec dni kasneje 3.6. polovični Ironman oz. Loveman na Bledu. Nekateri imajo še druge tekme v načrtu, zame je to zaenkrat dovolj, » pravi Irma, ki se bo 25. marca udeležila polmaratona na Krasu. »To bo moj prvi "pravi" tek, z merjenjem časa. Doslej smo se udeležili dveh dobrodelnih tekov - Božičkovega teka in prireditve »Tečem, da pomagam« na Bledu. Vsekakor bo Kraški tek spet nov mejnik v moji karieri.« Kot še dodaja mamica treh otrok, ki se rada vrača v rodno dolenjsko prestolnico, je trenutno v ospredju plavanje, ker so dobili novega trenerja in s tem drugačen način treniranja.

Nad njeno zagnanostjo je navdušen tudi njen mož, znan ultramaratonski kolesar Marko Baloh, ki se te dni posveča pisanju avtobiografije (izšla bo pri Založbi Učila, pri izdaji angleške verzije pa mu lahko pomagate s klikom na povezavo: http://www.pleasefund.us/projects/marko-balohs-raam-the-book) in seveda kolesarskim treningom. Kot pravi, je Irmina odločitev za triatlon izziv pripomgla tudi k temu, da sta se kot partnerja le še bolj zbližala. »Pozimi sem se ji kar nekajkrat pridružil pri teku, na kolesu se tudi približuje takim razdaljam, ki so se zdele včasih "nemogoče", v plavanju me itak že "raztura"... Najbolj fino je, da me včasih spravi na trening, tudi ko se meni najbolj ne da, včasih je bilo to bolj v drugi smeri. :) In nenazadnje, pa ne najmanj pomembno - vedno sva zagovarjala vzgojo z dejanji, ne z besedami, zdaj imajo otroci doma kar dva svetla vzgleda zdravega življenja.«

Napredek vseh udeležencev izziva spremljajo tudi kamere Šport TV-ja, več informacij o samem podvigu pa je na povezavi: http://sus-izziv.si/

Odločite se in danes začnite z majhnimi koraki, pravimi majhnimi koraki pot k tej zmagi.

Prvi korak je ta, da se odločite narediti prvi korak. Drugi korak je ta, da se odločite, da ne boste nikoli odnehali.

Prava smer
Dr. Norman Vincent Peale je bil eden največjih pridigarjev 20. stoletja. Njegova knjiga The Power of Positive Thinking je bila ena prvih, ki se je spraševala o tem, kako razmišljamo in delujemo. Zamisel za svojo prelomno knjigo je dobil ob verzu iz Svetega pisma, ki pravi: »Vse, kar je resnično, kar je vzvišeno, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je častno, kar je količkaj krepostno in hvalevredno, vse to imejte v mislih.«

Vem, da v vas kriči glas dvoma. Tudi v meni. Vem, da ljudje vse prehitro rečejo: »Ni mogoče.« Tudi mene pogosto kritizirajo. In vem, da sovraštvo do vseh, ki izstopamo, pri množicah povzroči, da te hočejo zvleči nazaj v svojo povprečnost. Toda glas usode mora biti v vašem srcu najglasnejši. Če je v tem trenutku to le oddaljeni krik – odločite se, da to spremenite.

Zaščitite svojo lastno vrednost
Družba vas vsak dan obmetava z negativnostjo, obupom in dvomom. Vse to vas obkroža ves čas, ne le v večernih poročilih. Proti negativnosti se borite s pozitivnimi mislimi, ustvarite novo vero vase. Odločajte o stvareh. Bodite trdno odločeni, da boste svoje cilje dosegli. Ste edinstveni, pomembni in čaka vas edinstvena usoda. Življenjskega pomena je, da ne dovolite negativnim osebnostim, da vplivajo na vašo samopodobo in na to, koliko se cenite. Tega ne dovolite niti družini ali dobrim prijateljem, ki jih spoštujete.

Navdušenje naj postane vaša vsakodnevna navada. Bodite navdušeni nad svojo prihodnostjo, vsak dan govorite o njej, vztrajno razmišljajte o svoji prihodnosti. Večina ljudi, ki napada vaše vrednote in sanje, nima svojih. Razočarani so nad življenjem, nesrečni, ker jim manjka prava usmeritev, brez cilja so in brez smisla. Ne morejo prenesti tega, da vidijo nekoga, ki je uspel – celo če je to nekdo, ki ga ljubijo – kajti njihov »sindrom neuspeha« ne ve, kako se obnašati do vašega entuziazma in optimizma.

(iz knjige Sanjači nikoli ne spijo - Pat Mesiti)