INTERVJUJI - triumfator.si - triumfator.si

Dejan Grabić: Strast do nogometa ne pojenja!

2014-04-15T00:00:00+02:00

Novomeščan Dejan Grabić je z nogometom povezan že od malih nog. Večji del kariere je igral v slovenski ligi za klube Olimpija, Ljubljana, Bela krajina, Domžale, Interblock in Krka. Skupno je v prvi slovenski ligi odigral 145 prvenstvenih tekem in dosegel devet golov, preizkusil se je tudi v tujini. Čeprav ni več profesionalec, pa tudi danes brez nogometa ne mine niti en dan.

piše: Sabina Gosenca

33-letni Dejan Grabić je eden od peterice fantov, ki so oblikovali spletno platformo Fieldoo, ki povezuje nogometne igralce z agenti. Uporablja jo okoli 150.000 igralcev, agentov, skavtov in klubov z vsega sveta. Slovenski startup je v fazi iskanja investitorja, ki jim bo omogočil hitrejši razvoj. Več o tem si lahko preberete tudi na povezavi - Delo.si: Ime dneva - Fieldoo.

V nadaljevanju pa preberite zanimiv intervju, v katerem je Dejan razkril tudi svoj pogled na dogajanje v Nogometnem klubu Krka, v katerem je minulo sezono sklenil svojo profesionalno kariero.

Dejan, kako ste se znašli v Fieldoo, kako se spominjate čistih začetkov, ste verjeli v zgodbo o uspehu?

V Fieldoo sem posredno vpleten od samega začetka. Pred leti, ko sem še igral profesionalno, sva se s prijateljem odločila, da narediva promo video za Youtube. Prišla sva tudi na idejo, da bi dala moj nogometni profil Ebay-evo dražbo in spremljala odziv. Prav v tistem trenutku pa sem dobil ponudbo ciprskega kluba, jo sprejel in odpotoval. Klemen pa je v ideji videl velik potencial in jo je s prijateljem Andražem razvijal naprej. Ko sta naredila beta verzijo, sta čez nekaj časa videla, da je napočil čas, da se gre na vse ali nič. Začela sta zbirati začetni kapital in zaposlene. Med njimi sem bil tudi jaz, čeprav še nisem čisto prenehal z igranjem nogometa. Zelo hitro smo dobili angelski kapital in začeli z delom.

Kakšna je vaša vizija?

Naša vizija je, da bi Fieldoo postal vsakdanjik v življenju vsakega nogometaša, kluba in agenta.

Kakšno je vaše konkretno delo... je to vaša redna služba?

Ker smo startup, imamo ogromno dela in relativno omejena sredstva. Zato je vsak od nas zelo obremenjen s količino dela. Jaz skrbim za vso administracijo znotraj platforme, ocenjevanje in preverjanje profilov, podporo uporabnikom, anketiranje, pridobivanje novih uporabnikov. Pomagam tudi v marketingu. Zaposlen še nisem, sem pa prvi v vrsti za zaposlitev ob novi finančni injekciji vlagateljev.

Z nogometom ste povezani od otroštva... še nedolgo nazaj ste bili aktiven igralec v NK Krka, kako vam lahko nogometno znanje koristi pri tem, kar počnete?

V Fieldoo sem pravzaprav ravno zaradi moje vpetosti v nogometno industrijo. Sem nekakšen vezni člen med nogometaši, agenti in klubi. Pri mojem delu uporabljam vse svoje povezave, ki sem si jih zgradil v 15-ih letih profesionalnega igranja nogometa. In ravno tu je moja dodana vrednost za Fieldoo.

Fieldoo ni le slovenski projekt... pa vseeno, so ga pri nas sprejeli kako drugače kot v tujini, je možna kakšna konkretna primerjava, morda kakšne zanimivosti v številkah...

Fieldoo je bil od samega začetka zastavljen kot globalni projekt. Seveda smo na začetku uporabili slovenske povezave in povezave iz sosednjih držav. Platforma, kot jo vidimo danes, je zunaj od marca 2013 in od takrat naprej smo uspeli privabiti nekaj več kot 115.000 igralcev iz 215-ih držav in 15.000 agentov, skavtov in klubskih predstavnikov iz 135-ih držav. Imamo več uporabnikov kot vsa svetovna konkurenca skupaj. Ni pa bilo lahko. Najbolj zanimivo je, da so nam prav v Sloveniji metali največ polen pod noge. Veliko ljudi je bilo skeptičnih in zelo negativno nastrojenih, danes nas pa ti isti ljudje prosijo za službo v Fieldoo.

Nogomet še kaj igrate, vsaj v prostem času?

Registriran sem pri AŠK Bravo, ki igra v najnižjem rangu in v tej sezoni sem celo odigral 2 tekmi. Več mi pa ni uspelo, ker ob Fieldoo delam tudi kot trener selekcije U12 pri NK Bravo in enostavno nimam dovolj časa. Nikoli pa ne zamudim petkovega malega nogometa s prijatelji. To sem najbolj pogrešal med kariero.

Kako ocenjujete slovensko prvo ligo, vse pretrese, obračune, ki prinašajo tudi presenečenja...

Slovenska liga je zanimiva, ker res lahko vsak premaga vsakogar. Če bi bile finance v vseh klubih malo bolj uravnotežene, bi lahko imeli res imenitno prvenstvo. Ker je tako malo denarja, se večina klubov ne more iti profesionalizma in zato trpi tudi kakovost. Velika večina odličnih igralcev starih 25 let in več si je primorana poiskati klub v tujini ali v najslabšem primeru celo prenehati z igranjem nogometa, ker se s 500€ ali manj na mesec enostavno ne da preživeti. Tu pa je velika priložnost za mlade igralce, ki lahko dobijo priložnost igranja v prvi ligi že v rosnih letih. Težava pa je v tem, da se nimajo od koga učiti.

Kot Novomeščan, kje vidite vlogo Krke, kakšna naj bi ta bila, kakšno prihodnost ji napovedujete?

Razmere v NK Krka poznam odlično in vidim velik potencial, predvsem zdaj, ko je situacija v drugih klubih tako slaba. Če bi Krka res konkretno podprla klub, se bi z dobrim programom dalo zgraditi odličen klub za razmeroma majhen denar. Na poti od tretje lige do prve lige ni bilo velikega napredka na področju organizacije, marketinga, PR-ja, zdravstvene službe, opreme, ... Mislim, da se to počasi popravlja, ampak še vedno ne dovolj hitro. Npr. pred sezono je treba zagotoviti nek budžet in ga pravilno razporediti. Ne pa, kot vsa leta do sedaj, obljubljati gradove v oblakih, nato pa igralcem izplačati prvi dve plači in nič več. Tudi meni so ostali dolžni konkreten denar, pa vem, da niti približno nisem edini.

Druga stvar je mladinska šola. Dolenjska je vedno imela ogromno talentov, ki pa so zaradi neurejenosti mladinske šole po pravilu zapuščali klub že zelo mladi. Če trenerji po pol leta in več ne dobijo honorarja, je težko pričakovati, da bodo motivirani in s tem bodo otroci slabše napredovali. Nekaj trenerjev tudi osebno poznam in so odlični, ampak v takšnih razmerah je težko delati. Zdaj si želi vse več mladih fantov iz regije priti v NK Krka, ker je prva članska liga takšen magnet. Treba pa je reorganizirati mladinsko šolo, da bodo otroci imeli optimalne pogoje za razvoj.

KK Krka z novo lovoriko: mlajši pionirji državni prvaki!

2013-11-23T18:42:34+01:00

Na zaključnem turnirju državnega prvenstva v kategoriji mlajših pionirjev so se za naslov najboljšega borile ekipe KK Stražišče iz Kranja, ŠD Koš iz Kopra, AKK Branik in mladi upi KK Krka Novo mesto. Slednji so pod vodstvom trenerja Simona Jeraja zasluženo osvojili naslov, za kar jim iskreno čestitamo!

Naslov državnega prvaka za sezono 2013 so mladi Krkini košarkarji osvojili zelo suvereno, saj so v sezoni dosegli vseh 22 zmag in tako vse do konca ostali neporaženi.

V polfinalu se je ekipa Krke pomerila z domačinom Stražiščem in bila boljša z izidom 54-52, v velikem finalu pa še od Kopra z rezultatom 51-49.

"Rad bi čestital organizatorjem za dobro organiziran turnir, saj so se poleg košarke dogajale tudi druge stvari. Ekipe so bile med seboj izenačne. Prikazale so dobro in borbeno košarko. Svojim košarkarjem bi rad čestital za dobro igro, še posebej ob koncu tekme za prvo mesto. Bili smo za kanček boljši, ampak važno je, da smo pokal pripeljali nazaj v Novo mesto," je po tekmi dejal trener Simon Jeraj.

Državni prvaki za pionirsko sezono 2013 so postali: Andraž Magnik, Andraž Rudman, Arne Bordelius, David Matoh, Domen Matoh, Jaka Klobučar, Lan Lopatič, Lovro Lamovšek, Luka Medved, Luka Smodiš, Martin Drenik, Simon Pušavec, Tilen Volkar, Tin Hvalec, Žan Prosen, Žiga Bobnar in Žiga Šmajdek.

Naziv najkoristnejšega igralca turnirja (MVP) je prejel Luka Smodiš, ki ni pozabil na zahvalo navijačem: "Organizatorji so pripravili zelo dober turnir. Čez celotno sezono smo igrali kolektivno, kar se je videlo tudi na današnjih tekmah. Rad bi se zahvalil navijačem, ki nas vseskozi spodbujajo in podpirajo. Naziv najboljši igralec turnirja mi daje dodaten zagon za nadaljevanje, da še naprej pridno treniram in se trudim. " Najboljši strelec turnirja je bil Zoran Gavrič iz AKK Branik, ki je bil tudi najboljši skakalec. Poleg njega in Smodiša pa so v najboljši peterki turnirja še Tin Hvalec (Krka), Andrej Stavrov (Stražišče) in Boštjan Kozina (KOŠ Koper).

Podrobneje o tekmovanju, tudi s statistiko posameznih tekem, pa na uradni strani Košarkarske zveze Slovenije - KZS

Primož Vidmar: "EP se že zelo veselim!"

2013-03-29T08:16:00+01:00

V dresu Odbojkarskega kluba Žužemberk je Primož Vidmar že drugič zapored stopil na slovenski odbojkarski vrh in dokazal, da se v Žužemberku najbolje dela z mladimi odbojkarji. Dijak 3. letnika Elektro šole na Šolskem centru Novo mesto, ki je lani s šolsko ekipo osvojil naslov državnega prvaka, letos pa brani tudi naslov prvaka ŠKL-ja. Je tudi član reprezentance, ki jo čaka nastop na evropskem prvenstvu.

piše: Rok Volaj

"Treninge imam 4-5x tedensko. 3x na teden imamo treninge v Žužemberku dvakrat pa hodim na trening v Novo mesto h Krki. Med vikendom pa imamo tekme. Tako da je kar naporno," pojasnjuje Primož. Več pa v intervjuju:

Vsak športnik doživi veliko zmag in tudi porazov. Katerega od slednjih si si najbolj zapomnil?

Seveda se spomnim lanskega poraza pri kadetih, ki nam je onemogočil nastop na final4. V tie breaku smo vodili s 14:9 in nato izgubili 14:16. Poskusili smo vse mogoče stvari vendar se nam ni izšlo. Tega poraza se še najbolj spomnim.

Kot aktivni športnik veš, da je tveganje glede poškodb zelo visoko. Že preslabo ogrevanje pred tekmo ti lahko prepreči učinkovito skakanje nad mrežo. Si se že soočil s kakšno večjo poškodbo?

V športu se ti lahko kaj kmalu lahko pojavi poškodba... Nekaterim lažje, nekaterim tudi take poškodbe, zaradi katerih so prisiljeni zaključiti sezono. Jaz sem imel nekaj lažjih poškodb kot so bolečine v hrbtu in kolenu, vendar sem jih z vajami kmalu pozdravil.

Trenutno obiskuješ 3. letnik srednje šole in na Šolskem centru NM te poznamo kot obetavnega odbojkarja. Pred tabo je zanimivo EP, kjer si boš nabral veliko novih izkušenj. Kaj ti pomeni nastop na tako velikem turnirju in kako meniš, da lahko pripomoreš k uspehu slovenske reprezentance?

Evropskega prvenstva se že zelo veselim. Dobiš veliko izkušenj, kajti igraš proti velesilam odbojke kot so Rusija, Poljska, Italija... To, da smo dobra ekipa, smo pokazali na kvalifikacijah za EP, kjer smo zasedli 2. mesto in se tako uvrstili na evropsko. Boljši so bili le Rusi. Odbojka je kolektivni šport in vsi fantje bomo morali pokazati borbo in željo po igri. Mislim, da bomo vsi dali vse od sebe in potrudili se bomo doseči čim boljši rezultat. Tako dvoranska kot odbojka na mivki sta mi pri srcu. Ko gre sezone dvoranske odbojke h koncu se že veselim igranja na mivki in obratno. Drugače pa če bi izbiral med dvoransko in odbojko na mivki bi izbral dvoransko odbojko.

Te poleg odbojke veseli še kaj drugega? Ti v življenju športna pot največ pomeni in kako močna je tvoja želja, se preživljati kot profesionalni odbojkar?

Imam veliko drugih hobijev, vendar je trenutno šola in odbojka na prvem mestu. Želja je dovolj močna, vendar kot sem že omenil, ti lahko take želje kmalu prepreči kaka poškodba. Vendar upam, da bom imel srečo s poškodbami in jih bom imel čim manj. ;)

Ali imaš kakšnega vzornika oziroma se zgleduješ po kom?

Vzornikov imam veliko, tako da ne morem izpostaviti koga osebno.

Domen Janc: S košarko bi se rad ukvarjal profesionalno in ob tem užival

2013-03-17T14:31:33+01:00

185 cm visoki organizator igre Domen Janc se že od malih rok ukvarja s košarko, pri šestnajstih letih skrbi za organizacijo napada tako v šolskem tekmovanju, kot v belo-zelenem dresu novomeške Krke. Uspehov mu ne manjka, te dni pa je še posebej vesel ubranitve naslova državnih prvakov z ekipo SEŠTG ŠC Novo mesto.

piše: Rok Volaj

Za klub nastopa na različnih tekmovanjih - pri kadetih A, kjer se primerja s svojimi vrstniki; pri mladincih, kjer tekmuje z do dve leti starejšo generacijo in pri ekipi Krka mladi, ki igra v 3.SKL, kjer so s soigralci nanizali 17 zaporednih zmag. Lani je s klubom v mladinski konkurenci osvojil naslov državnih prvakov, s kadeti drugo mesto in še slavil zmago kot dijak SEŠTG v državnem prvenstvu. Leta 2010 in 2011 je bil tudi s kadetsko reprezentanco na zelo močnem tradicionalnem turnirju v Turčiji, kjer so v boju za 5. mesto premagali Rusijo. Tam so se zeleno-beli spopadli z Litvo, Nemčijo in Srbijo. Decembra 2012 se je udeležil tudi ALL-STARS tekme v Rogaški Slatini, kjer so bili vpoklicani kandidati za letošnjo reprezentanco U18. Poleti pa je zastopal tudi barve Slovenije na kadetskem Evropskem prvenstvu U16 v Litvi, kjer je povprečno dosegal 9.0 točk, 1.2 skokov in 2.3 asistenc na tekmo. V petek pa je svojim dosežkom dodal še drugi naslov državnih prvakov z ekipo ŠC Novo mesto. Ekipi je prispeval 18 točk in 6 asistenc.

1. Kaj je tvoja glavna motivacija za treniranje in vztrajanje v športu?
Želim si, da bi nekega dne uspel postati profesionalni košarkar, vendar do tega je dolga pot in za to je treba trdo delati vsak dan. Rad bi se ukvarjal s košarko profesionalno in užival v tem, kar delam.

2. Kljub obiskovanju 1. letnika na SEŠTG vsak dan intenzivno treniraš. Kakšno podporo ti nudijo domači? Kako lahko uspeš vsakodnevno zdržati za šolskimi klopmi, kasneje se pa v dvorani preleviš v skoraj profesionalnega košarkarja?
Res je. Najmanj trikrat na teden opravimo jutranji trening in seveda vsak dan popoldanski trening, starši me pri tem vzpodbujajo in mi želijo le najboljše. Je pa zelo naporen ritem, ko moraš iz treninga v šolo in moraš biti še tam zbran. Košarka te nauči nekih pravil, moraš se obnašati primerno temu, kar si in upoštevati določena pravila.

3. Letos igraš tudi za Krka-mladi, kjer ste zadnje časa nepremagljivi. Kaj ti pomeni preboj v člansko ekipo?
Res je, smo na prvem mestu in imamo nanizanih 17 zaporednih zmag, mislim da je to plod trdega dela na treningih. Pred sezono tega nismo pričakovali, vendar smo dokazali, da smo napredovali in gremo vsako tekmo na zmago. Preboj v člansko ekipo mi pomeni nek dokaz, da dobro delam, vsekakor je to nekaj čudovitega za mladega igralca.

4. Vsi vemo, da imajo športniki vzpone in padce v karieri. Kako se motiviraš, ko ti ne gre po načrtih in od kje črpaš to energijo?
Ko mi ne gre oz ko sem na dnu, mi pri tem pomaga brat z kakšnimi nasveti in me motivira, treba je dvigniti glavo in iti naprej ne pa obupati, vse drugo pride samo.

5. Veliko časa preživiš v telovadnici, kjer se posvetiš samemu treningu in vzdrževanju forme. Ali poleg napornih treningov najdeš tudi kaj časa zase in kako najraje izkoristiš prosti čas?
Veliko časa preživim v telovadnici, seveda se najde nekaj prostega časa, ki ga najraje izkoristim za druženje s prijatelji, včasih si pogledam kakšen film, občasno pa si omislim tudi popoldansko spanje hehe. Vendar prostega časa je med sezono res malo, tako da bi rekel, da je počitek še najbolj pomemben.

Sorodne povezave:

FOTOREPORTAŽA finalnega turnirja v košarki za dijake

Miro Cerar: "Žoga naj ne bo prioriteta!"

2012-11-05T10:42:51+01:00

Med ljubitelji rekreacije, zagrizenimi navijači in vrhunskimi športniki je prva asociacija ob številnih športnih panogah. Legendarni Miro Cerar, ki je na nedavnem vseslovenskem sokolskem zletu zadovoljno opazoval telovadce vseh generacij, pa je ob 100-letnici sokolstva v Sevnici predstavil tudi stališča glede gimnastike v Sloveniji.

Piše: Doroteja Jazbec

Najuspešnejšega slovenskega telovadca in enega najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov, Mira Cerarja, ni potrebno posebej predstavljati, saj njegovi uspehi govorijo sami zase - osvojil je tri medalje na olimpijskih igrah, sedem medalj na svetovnih prvenstvih in petnajst medalj na evropskih prvenstvih. Prav nič presenetljivega torej ni, da je bil ob 100-letnici sevniškega sokolstva deležen navdušenja in občudovanja. Kot je ob slavnostnem jubileju povedal, je tudi sam znotraj mladinske reprezentance leta 1995 v Sevnici prispeval svoj delež na tekmovanju proti ekipi Vojvodine, zaradi česar še danes čuti zadovoljstvo ob tedanjem sobivanju in sodelovanju. Mnogi telovadci in udeleženci prireditve so ga ob koncu prireditve zaprosili za skupno fotografiranje, za Triumfator.si pa je olimpionik Miro Cerar z nasmehom na obrazu odgovoril tudi na nekaj vprašanj.

V čem so po vašem mnenju ključne razlike med današnjimi telovadnimi prvinami in tistimi iz časa, ko ste sami trenirali in tekmovali?

Vsekakor je na samem začetku potrebno priznati, da je gimnastika oziroma telovadba v teh nekaj desetletjih napredovala, kakor so napredovale tudi številne druge športne panoge. Zaslugo napredku gre pripisati vrsti dejavnikov, od samih pripomočkov do bolj znanstvenega obravnavanja, večji strokovnosi in boljši metodiki. In tako gre pač razvoj naprej.

Katere vrednote prepoznavate kot najpomembnejše v športu?

Vrednote, ki so predvsem v času mojega aktivnega športnega življenja krojile vsakodnevno življenje, lahko karikiram ali izenačim s pripadnostjo sokolstvu. Biti sokol, biti član takšne organizacije je bila posebna čast. Hkrati je to pomenilo, da so se pripadniki sokolske organizacije zavedali, kaj pomeni biti časten, odgovoren, pošten, biti vesten do svojega dela in v odnosu do drugih ljudi, pa tudi narodno zaveden. V skladu z mnogimi omenjenimi odlikami so tudi živeli. Vrsto teh lastnosti danes žal zelo primanjkuje. Resnično pa so lahko marsikomu ljudje, ki so živeli po sokolskih nazorih – danes sicer že močno v letih ali pa žal že preminili - močno v zgled.

V kateremu izmed slovenskih telovadcev vidite morebitnega naslednika vas samega oziroma prav tako legendarnega Leona Štuklja? Kateri so nosilci dovolj močnega potenciala za svetovne uspehe?

No, nekaj teh prav gotovo imamo v Sloveniji....Nekateri so sicer že bolj v zatonu (Aljaž Pegan, Mitja Petkovšek), je pa veliko mlajših, ki se vztrajno prebijajo navzgor in moram priznati, da jih je kar nekaj ki so zelo dobri, denimo Bertoncelj. Obžalujem, da glede na sistem tekmovanja, ki v gimnastiki obstoja, žal nimamo udeleženca na letošnjih olimpijskih igrah v Londonu. Kljub temu, vsi našteti telovadci nedvomno sodijo v sam svetovni vrh z vidika kvalitete.

Kako komentirate številčnost telovadcev in telovadk v slovenski gimnastiki?

Včasih je bila to izredno množična športna panoga, toda časi se spreminjajo in upoštevati je treba razgibano športno (razmah gibanja na fitnes-napravah, popularizacija borilnih veščin, ipd.) in tudi siceršnje življenje. Dejstvo je, da v vrhunskem krogu ne moremo pričakovati množičnosti, pravzaprav se le redki prebijejo v sam vrh, kajti telovadba je izredno zahtevna. Naj pa poudarim, da je na nižjem nivoju izrednega pomena osveščenost, kajti le-ta prinaša večstranske koristi, ki pridejo prav znotraj vsake športne dejavnosti in ostalih segmentov življenja.

Na vseslovenskem sokolskem zletu v Sevnici smo opazili precej zelo mladih telovadcev. Kakšno sporočilo namenjate njim in njihovim mentorjem?

Veseli me, da se jih čim več s telovadbo ukvarja že v vrtcih in šolah. Žal pa ne posvečamo dovolj pozornosti temu in to področje je marsikje tudi nekoliko zanemarjeno. Namreč, ni žoga, tista, ki naj ima prioriteto. Prioritetno bi morala biti obravnavana gibalna spretnost, saj ta daje podlago vsem ostalim športnim panogam. Menim tudi, da je dandanes veliko več osveščenosti glede gibanja kot nekaj desetletij nazaj in tudi temu gre zasluga, da se večina ljudi različnih generacij ukvarja na različne načine s športom - tako z dejavnostmi v naravi (tek, kolesarjenje, planinarjenje) kot tudi v dvoranah.

Kaj vas po zaključeni profesionalni športni karieri najbolj zaposluje, morda v tako obsežni meri kot vas je nekdaj gimanstika?

Teoretično me šport še vedno zelo zaposluje kot člana izvršnega odbora olimpijskega komiteja, v sklopu katerega imam kar nekaj zadolžitev. A kljub zaključeni tekmovalni športni poti še vedno vestno skrbim za svojo telesno aktivnost.

Sorodne povezave:

http://triumfator.si/prireditve-in-zanimivosti/item/2158-s-sportom-po-sledeh-enotnosti-in-plemenitosti

Polona Zoja Jambrek: Ob sebi je imela motivacijskega guruja

2012-11-02T18:47:52+01:00

Televizijska voditeljica in novinarka Polona Zoja Jambrek je na nedavnem Ljubljanskem maratonu pretekla 10 km in dokazala, da jo slabo vreme, tako kot tudi številne druge, ni uspelo zadržati v toplem zavetju doma. Ob sebi je imela novinarsko sodelavko in prijateljico Matejo Ropoša, katero je poimenovala kar motivacijski guru.
piše: Barbara Majič

Mateja je poskrbela, da sta se v zasneženem in mrzlem jutru pogumno odpravili v center prestolnice in se podali na svojevrsten podvig.

Od kje ideja, da se udeležita maratona na 10 km?
Polona: Po pravici povedano se sama nikoli nisem videla v tem športu in teku na maratonu. Šla sem izključno zaradi družbe dveh super deklet, Urške in Mateje.
Mateja: Vse skupaj je bilo bolj za šalo kot zares. Poleti sva s sodelavko in prijateljico Urško precej tekli, na Popu pa smo se potem družno zmenili, da gremo. In smo šli.

Kako so potekale priprave na maraton?
Polona: Prav zaradi druženja z Urško in Matejo, sem se jima poleti pridružila pri rekreativnem teku, iz katerega se je predvsem v njunih glavah rodila ideja o maratonu. Sama sem bila bolj rezervirana do te ideje ... No, ampak poletno tekaško druženje je bila vseeno tudi priprava, da smo se potem vseeno prijavile na maraton.
Mateja: Posebnih priprav ni bilo, sama sem dva tedna prej še zbolela, tako da smo zadnji teden skušale malo nadoknaditi. Razen zadnjega tedna pa pravzaprav nismo nikoli tekle zato, da bi bile pripravljene na maraton, saj si tega cilja najprej nismo vzele preveč resno. Me smo se ob teku družile, se pogovarjale in imele lepo.

Kakšni so bili občutki, ko sta pritekli na cilj?
Polona: Občutek je bil super. Sem prav rekla Mateji: »Super, da si me 'zvlekla'.«
Mateja: Vsak, ki preteče ciljno črto in izpolni osebni izziv, je zmagovalec, ne glede na čas. In tako sem se tudi počutila. Super je bilo!

Kaj je bilo za vaju najtežje med tekom?
Polona: Meni je bil najtežji zadnji kilometer, mogoče zato, ker v glavi veš, da je zadnji.
Mateja: Poplava v supergah, ki so se iz lahkotne športne obutve spremenili v težke plavajoče čevlje.

Kako sta se spopadali s slabim vremenom?
Polona: Jaz nisem bila nekaj posebno pripravljena na vreme, sem samo tekla. Ne glede na to, ali bi bilo slabo ali pa dobro vreme, bi pač samo tekla. Nimaš druge izbire. Ko sem enkrat že v tem, potem samo grem.
Mateja: S trmo.

Sta kdaj pomislili, da se glede na slabo napoved, teka ne udeležita?
Polona: Jaz zaradi slabega vremena nisem hotela iti, pa me je Mateja, rečemo ji motivacijski guru, ob šestih zjutraj tako zmotivirala, da sem vseeno šla. Če sem se že zbudila v nedeljo tako zgodaj, sem pač šla.
Mateja: Jaz nikoli. Če sem se odločila, da grem, sem hotela iti. Do zadnjega sicer nisem verjela, da bo dejansko snežilo in potem, ko res je, me vseeno ni preveč ganilo.

Tekli sta skupaj. Na kakšen način sta spodbujali ena drugo?
Polona: Z Matejo imava približno isto kondicije in enak tempo,tako da sva lahko tekli skupaj. Malp smo se vmes šalili, se smejali in je šlo.
Mateja: Prav veliko se nisva pogovarjali, sva pa sem in tja kakšno rekli, šalili, koga bova prehiteli in si govorili, da sva tako ali tako že skoraj na cilju.

Koliko vama tek pomeni v življenju, sta ljubiteljici tega športa?
Polona: Jaz osebno nisem bila nikoli ljubiteljica teka. Vedno se dobro tekla, imela dobre rezultate, ampak da bi mi bil všec, pa niti ne.
Mateja: V prvi vrsti je tek druženje, sama grem redko teči. Poleg druženja pa ga dojemam še kot športni konjiček in odmik od vsakdanjega tempa. Sem ljubiteljica dobrega počutja, do tega pa pridem tudi s tekom.

Kakšen odnos do teka sta imeli v osnovni in srednji šoli?
Polona: V osnovni in srednji šoli sem bila vedno med boljšimi v teku, nisem bila pa pretirano navdušena nad to aktivnostjo.
Mateja: Haha, ponavadi mi je bil tek na 600 metrov, kolikor smo tekli v osnovni šoli, prej muka kot užitek. Kako se vse obrne, ko te nekdo ne sili, haha.

Sta kakšen šport tudi trenirali v mladosti?
Polona: Sama sem kot zelo majhna plesala balet, kasneje pa sem plesala latinsko ameriške plese.
Mateja: Vedno sem imela rada telovadbo, od vsega daleč najrajši gimnastiko, s katero sem se nekaj osnovnošolskih let ukvarjala tudi v popoldanskih urah. Lahko rečem, da imam rada šport. A do tiste meje, ko ob tem uživam in ne, da je to moja nujna obveznost. Nekaj let sem tudi plesala in tega nikoli nisem dojemala kot športni trening, ker je bilo tako fino.

Kako poskrbita za dobro počutje in lepo postavo?
Polona: Zadnje čase predvsem s tekom, hehe. Na prehrano skušam paziti kolikor se le da, čeprav mi ne uspe vedno.
Mateja: Poleg teka, imam rada ples oziroma zdaj, ko mi delovni urnik rednih plesnih treningov ne dopušča, obiskujem zumbo. Sicer pa imam rada zdravo hrano, obožujem pa tudi vse, kar je povezano s čokolado, tako da...

Kje bosta zdaj tekli , ko prihaja slabo vreme, v telovadnici ali zunaj?
Polona: Sama do aprila zagotovo ne bom tekla.
Mateja: Ne maram teka na fitnes napravah. Mislim, da smo na maratonu dokazali, da nismo iz sladkorja, tako da tek pri meni pride v poštev le zunaj, v naravi. Mislim, da bom tekom zime tudi še kdaj šla, zagotovo pa ne tolikokrat, kolikor v toplejših mesecih.

Kakšne načrte imata za prihodnost glede teka?
Polona: Jaz nimam nikakršnih posebnih načrtov.
Mateja: Nobenih resnih. Edini načrt, ki je, je ta, da bom z veseljem obula superge, ko se zmenimo, da gremo tečt, da se bomo od tem še malo družile in ker se vsak pretečen kilometer pozna, mogoče drugo leto poskusile preteči 21 km.

Polona, kaj pravite na razdaljo 21 km, bi poskusili?
Polona: Če bi tekla 21 km? Nikoli ne reci nikoli, ker bi pred enim letom še za 10 km rekla: »Nikoli!«

Mlajši člani komaj čakajo, da se pomerijo z izbranci Aleksandra Džikića

2012-06-08T13:58:23+02:00

Košarkarska reprezentanca mlajših članov se je danes odpravila v srbsko mesto Roma, kjer jo ta vikend v sklopu priprav na julijsko evropsko prvenstvo čakata pripravljalni tekmi z reprezentanco Srbije, ki jo vodi nekdanji trener Uniona Olimpije in Krke, Aleksandar Džikić.

Zmago Sagadin je na pripravljalni tekmi, v Srbijo, kot je že povedal na sredini novinarski konferenci v Domžalah, vzel štirinajst igralcev. Doma so ostali Aljaž Korošec, Gezim Morina in Žiga Fifolt. Dan pred odhodom v Srbijo pa se je za sodelovanje zahvalil Maticu Urbasu.

Pripravljalni tekmi bosta v soboto ob 18. uri in v nedeljo ob 13. uri.

Slovenska izbrana vrsta se je z reprezentanco Srbije pomerila že lansko leto na evropskem prvenstvu v Bilbau. V zadnji tekmi prvega dela tekmovanja je Slovenija premagala Srbijo z rezultatom 102:80. Zmaga je Sloveniji prinesla obstanek v diviziji A in uvrstitev v drugi del tekmovanja. Tudi takrat je izbrano vrsto Srbije vodil Aleksandar Džikić.

V nadaljevanju pa še nekaj intervjujev, ki so nastali po sredini novinarski konferenci v Domžalah, kjer so mladi upi trenirali v zadnjih dneh.

MATEJ ROJC:
{mp3}rojc_reprezentanca_u20{/mp3}

ŽIGA FIFOLT:
{mp3}fifolt_reprezentanca{/mp3}

ALEN OMIĆ:
{mp3}omic_reprezentanca{/mp3}

KLEMEN PREPELIČ:
{mp3}prepelic_u20_reprezentanca{/mp3}

Sorodne povezave:

http://triumfator.si/vrhunski-port/item/1563-fantje-komaj-cakajo-tekme-sagadin-ve-da-so-lahko-se-boljsi

http://www.kzs.si/tekmovanja-in-projekti/reprezentance/ml-clani-u20/2012/

Zoran Dragić: »Navijači so pol ekipe, hvaležen sem jim za podporo!«

2012-02-20T12:50:11+01:00

22-letni Zoran Dragić je bil z devetnajstimi točkami najboljši strelec finala Pokala Spar, kamor se je Krka znova uvrstila po desetih letih. Toda razpoloženi Zoki za zmago zmago Krke proti Union Olimpiji ni bil dovolj.

»You win some you lose some. Will fight back in championship. Heads up!« je med drugim na Twitterju zapisal Zoran Dragić, le nekaj minut po končanem finalu, ki ga je Union Olimpija dobila z 68:63, s tem, da je Krka praktično sama zakrivila svoj poraz s štirimi zgrešenimi prostimi meti in napadom, ki so ga imeli dobre 3 minute pred koncem pri vodstvu s tremi točkami. »Če bi zadeli, bi imeli verjetno neulovljivo prednost. Po tem nam je še padla koncentracija in Olimpija je zasluženo zmagala. Toda sezona je še dolga. Pred nami je še prvenstvo, ki je za nas glavno," je dejal "Zoki", ki pa je bil izredno vesel glasne podpore s tribun, in to na vseh treh tekmah, ki so jih košarkarji Krke odigrali v novi dvorani v Brežicah.

Več v tonskem prispevku:
{mp3}zoki_po_pokalu_spar{/mp3}

Za košarkarje Krke pa kljub napornemu vikendu ne bo počitka. Danes že trenirajo, jutri (torek – 21.2.) pa jih ob 19. uri čaka nova evropska tekma – v 5. krogu TOP 16 EuroCup-a se bodo v dvorani Leona Štuklja pomerili s turškim Banvitom.

Domen Bratož: Korak za korakom proti svojim športnim sanjam

2012-02-14T00:56:23+01:00

189 cm visoki branilec v dresu KK Krka, Domen Bratož, na bližajočem se pokalu Spar, ki bo od četrtka do nedelje potekal v Brežicah, sicer ne bo mogel nastopiti, saj je v letošnjem pokalnem tekmovanju že igral za ekipo Krka mladi. 18-letni Novomeščan na članskih tekmah v tej sezoni bolj »greje klop« kot pa igra, a se zaveda, da je njegov zaveznik čas.

»Oče me je pri sedmih letih prvič pripeljal na ogled treninga fantov, ki so že trenirali v šoli košarke KK Krka. Naslednji trening sem že treniral z njimi,« se svojih košarkarskih začetkov spominja Domen Bratož in dodaja: »Igra mi je postala hitro všeč, eden od pomembnih razlogov za to pa je bil tudi moj prvi trener Slavko Kovačevič, kateri me je naučil osnove košarke, ki so pomembne za nadaljnji razvoj igralca. Slavko je naredil velik vtis name. Najlepše spomine pa imam na takratne mednarodne vsakoletne turnirje v Zadru in Zagrebu, kjer smo bili z generacijo 93 zelo uspešni, saj smo se domov vedno vrnili z medaljo, največkrat zlato. Od takrat naprej si življenja brez košarke ne predstavljam.«

Kako si se počutil, ko si začel trenirati s člansko ekipo Krke in bil potem dejansko tudi v postavi na tekmi? Je danes kaj drugače?
"Na prvi članski trening sem bil povabljen lani pri Aleksandru Đikiču pred začetkom sezone, bil s člani en teden, nato pa se vrnil k mladincem. Novice, da bom prvič oblekel članski dres Krke, pa sem se razveselil pod vodstvom novega trenerja Aleksandra Sekuliča, ko je postal novi trener ekipe po odhodu Nenada Trajkoviča. Tako sem letos s člani celotno sezono. Na začetku sem imel malo strahu na treningih, zdaj pa sem se že sprostil, pri tem pa mi pomagajo starejši izkušeni soigralci, največ Simon Petrov in Jure Balažič."

Minutaže ravno nimaš, prej bi rekli, da greješ klop in opazuješ, kako igrajo soigralci... si zaradi tega razočaran, s kakšnimi občutki se soočaš sam?
"Vsakemu mlademu igralcu je težko narediti prehod iz mladinske ekipe v prvo člansko ekipo, še posebej pa, če ekipa igra v močni ligi kot sta ligi ABA in EuroCup. Minutaže zaradi tega upravičeno še ni, vesel pa bom vsake minute, ki mi jo bo namenil trener, tudi v državnem prvenstvu. Sedaj, ko sem razčistil, da potrebujem čas in število treningov, razočaranja več ni. V ekipi se počutim super, igralci so me sprejeli, pomagajo mi, vzdušje v ekipi pa je kljub porazom zelo dobro, kar je pomembno."

Kaj bi zase rekel, kakšen tip igralca si oziroma kakšen bi rad postal? Kje so še tvoje šibkosti in kje prednosti?
"Sem igralec, ki igra z veliko energije in borbenostjo. Velikokrat se mi borbenost v obrambi povrne v napadu. Rad bi postal uspešen organizator igre z dobrim pregledom nad igro in branjem situacij, ki se pojavljajo v igri. Moje prednosti v primerjavi z mojimi vrstniki so atletske sposobnosti in tehnika. Želim pa si zmanjšati nekatere dodatne poteze v igri, ki so odvečne in se ne končajo vedno najbolje."

Tekmuješ tudi za Krka mladi... kako ti gre tam in se da sploh primerjati nivo igranja s člansko ekipo?
"Res je, namen 3. SKL ( slovenska košarkaška liga) je, da si pridobivam izkušnje in kilometrino članske košarke. Imamo eno najmlajših ekip v ligi, rezultate pa odlične. Možnosti imamo tudi za preboj v drugo ligo. Vsekakor pa drži, da se nivo igre nikakor ne more primerjati s profesionalno člansko košarko."

Krka je šele pred nekaj dnevi v Stožicah, prav proti večnemu tekmecu – Union Olimpiji, prvič v letu 2012 okusila slast zmage ter s tem prekinila niz desetih zaporednih porazov. Kako ti razmišljaš o letošnji sezoni, o tem, kar se dogaja?
"V letošnjem letu smo do sedaj imeli črn niz porazov. Imeli smo težak razpored tekem, nekaj posledic so naredili tudi prihodi in odhodi igralcev. Ni bilo lahko. Kljub porazom smo verjeli drug v drugega in sedaj smo proti Olimpiji pokazali, da smo dobra ekipa in pridobili pomembno samozavest, ki bo nujna za nadaljevanje pomembnega dela sezone."

Če že v ligi ABA in EuroCupu letos ni uspehov, pa sta pred nami še pokal in DP... Tvoja napoved pred Pokalom Spar, kjer se bo Krka v četrtfinalu pomerila s Šentjurjem?
"Na pokal vsekakor odhajamo po lovoriko. Zmaga nad Unionom Olimpijo v ligi ABA je prišla v pravem času in nam dala zagona. V četrtfinalu smo nesporni favorit, to je treba dokazati le še z igro."

Katero od tujih mest, kamor si potoval z ekipo Krke, ti je najbolj ostalo v spominu in zakaj?
"Vsekakor mi bo najbolj v spominu ostalo gostovanje v Izraelu pri Maccabiju. Tel Aviv je veliko mesto, s prekrasno plažo in polno turistov. Dvorana Nokia arena pa ena lepših, kar sem jih videl. Na tekmah, kot je bila proti Maccabiju, vidim, kako visok je nivo košarke in se lahko določenih stvari naučim od vrhunskih igralcev, četudi zgolj sedim na klopi."

Kaj bi rekel o tem, da zaenkrat vse kaže na to, da Novo mesto ne bo dobilo nove dvorane in ne bo gostilo ene od predtekmovalnih skupin EP 2013?
"Nova večnamenska dvorana bi bila vsekakor dobra pridobitev za novomeško košarko in Dolenjsko. KK Krka bi tako imela svojo dvorano, sprostili pa bi se termini v dvorani Leona Štuklja. Novo mesto bi lahko gostilo EP v letu 2013, ampak očitno so razlogi, da dvorane ne bo, močnejši od dobrih lastnosti, ki bi jih dvorana prinesla v mesto."

Imaš kakšnega vzornika?
Moj vzornik je Šarunas Jasikevičius. Njegova igra je v letih, ko je igral za izraelski Maccabi, navduševala košarkarsko Evropo. V Krki pa me je v sezoni 2008-2009 s prikazanim navdušil takratni igralec T.J. Sorrentine.

Kakšne so tvoje košarkarske želje, ambicije?
"Nekega dne si želim postati profesionalec. Za dosego tega pa so potrebni želja, trud in vztrajnost. Vem, da je pot dolga, veliko je tudi odrekanja stvarem, katere bi lahko počel, če ne bi bil v športu."

Evgenija Burger: Podprvakinja 'rastura' tudi v matematiki

2012-01-21T19:27:23+01:00

»Igrala sem zelo dobro, kar je tudi najpomembnejše, rezultat tega pa je tudi moja končna uvrstitev. Zame je bilo vse skupaj veliko presenečenje. V tem pripravljalnem obdobju smo dobro trenirali in trud se je obrestoval,« o svojih igrah na nedavnem DP do 14 let pravi Evgenija Burger, igralka TK Krka Otočec, ki je z drugim mestom in naslovom podprvakinje dosegla svoj največji uspeh doslej.

»V finalu bi lahko storila še marsikaj, odigrala bolje, slabo sem začela in nasprotnica je to dobro izkoristila. Tekma bi se lahko odvila tudi drugače,« dodaja Evgenija, ki trenira pod vodstvom Gordana Jankovića, medtem ko za kondicijsko pripravljenost skrbita Josip Radaković in Dare Voglar.

Koliko časa se sploh že ukvarjaš s tenisom in kaj si šteješ za doslej svoj največji uspeh?

Začela sem v teniškem vrtcu, ko sem bila stara približno 6 let, s tekmovalnim tenisom pa se ukvarjam približno 4 leta. Najprej smo hodili na turnirje le občasno, ker se nisem uvrščala med najboljše, ko pa sem bila stara 11 let, smo začeli tekmovati resneje. Moj največji uspeh je bilo zagotovo letošnje državno prvenstvo. Poprej sem se lahko pohvalila le s kakim četrtfinalom, ponavadi so mi pot vedno prekrižale ravno te tekmovalke, katere sem sedaj uspela premagati.

Kakšne so tvoje želje, ambicije v tenisu?

Tenis bo vedno del mojega življenja. Nadaljevala bom s tekmovalnim tenisom, vse pa je odvisno od razvoja moje igre, imam pa tudi druge ambicije.

Kako pogosto treniraš in kako se je vse skupaj v zvezi s tenisom sploh začelo?

Teniški treningi so 5-6-krat na teden, kondicijski treningi pa še 3-krat. Vse se je začelo po naključju. Igrišča so bila le slabih 10 minut stran od našega doma, zato smo poskusili. Druženje in veselje do igre so me spodbujali, da vztrajam še danes.

Imaš v tenisu kakšnega vzornika oziroma vzornico.... za koga navijaš?

Moj vzornik je Roger Federer, a v zadnji sezoni, je naredil velik preboj tudi Novak Djoković. Izboljšal je svoje slabosti in naredil velik preboj, za katerega je bilo potrebnega veliko trdega dela in zato ga spoštujem, ker vem, da to ni lahko. Od slovenskih tenisačev sta mi najbolj všeč Blaž Kavčič in Polona Hercog, pa tudi Grega Žemlja in Katarina Srebotnik ter Nastja Kolar.

Kaj rada počneš, ko ne igraš tenis?

Rada berem, plešem ali poslušam glasbo, da se sprostim. Rada grem tudi tečt. V šoli pa sodelujem na raznih tekmovanjih iz znanja, še posebej matematičnih.