… malce drugačen, mogoče malce fin …
Preverim, če v zidu, ki sem ga skrbno zgradil okoli sebe, ni kakšnih razpok. Dvakrat, trikrat potrkam nanj, brcnem z nogo in udarim s kladivom, vendar je neomajen. Odlično je prestal preizkus, dobro sem ga utrdil. Ne prepušča nikogar in nič. Pogosto sem pred ogledalom in opazujem svojo obrazno mimiko, kako odreagira na določene dražljaje. Moj namen: da vedno ostane povsem hladen. Nočem, da ljudje razberejo, kako se počutim.
piše: Jure Marolt