So mi govorile: “To je nekaj, kar se z besedami ne da opisati.” Nisem razumela. So zapravljale denar za oblačila in obutev, igrače in sladkarije… Nisem razumela. Niso imele več časa za druženje, a imele so čas za objavljanje fotk na družabnih omrežjih… Nisem razumela. Velikokrat je že bilo zapisano in izrečeno, da je to najlepša vloga. No, tudi tega pred leti nisem razumela. Zdaj razumem. Biti mama je res nekaj najlepšega na svetu!
Nikoli nisem bila posebej naklonjena vedeževalkam in raznim prerokbam iz kart… no, saj niti danes nisem, ampak je fajn, če včasih doživiš tudi kakšno tako izkušnjo, ki v tebi naredi premik, te bodisi poživi ali sprosti (odvisno, kaj potrebuješ) in ti da nek dodatni znak, namig, kako dalje.
Ura kreativnega pisanja, ko si po skodelici metinega čaja z medom in limono privoščim še magnezijev napitek… in ura intenzivnega brcanja v trebuhu, takšnega, ki me kar malo dekoncentrira, a hkrati navdušuje. Občutki, ki se jih z besedami res ne da opisati. Začel se je 28. teden, to pa je šele moj prvi blog na temo nosečnosti… A nikakor ne zadnji.