S fantom sva se v začetku tega meseca odločila, da greva na sprehod. Vse lepo in prav, dokler ni zavil na desno proti Baru Boter. V glavo mi je najprej šinilo: ''Pa tak sprehod. Do prvega lokala, kot da si kave ne morem skuhat doma!'' Nejevoljno sem mu sledila do šanka, kjer se je z natakarico začel pogovarjati o izposoji čolnov in kje si lahko vzame vesla.
piše: Mateja Gašperin
Odkar pomnim, so knjige moje prijateljice, pisanje pa moja največja strast. Eno z drugim pa je tesno prepleteno in mi vse bolj daje motivacijo, da svojo kariero še dodatno nadgradim.
piše: Sabina Gosenca
V zadnjem zapisu sem se dotaknil pomembnosti pisanja. Vseeno se ljudje najpogosteje odločijo za pisanje, kadar izražajo negativna čustva, se pravi, da se razpišejo zato, da se na svojstven način »ohladijo«. Zelo redko so primeri, ko kdo piše o lepem.Verjetno zato, ker je to dejansko veliko bolj zahtevna naloga, mnogo prehitro se namreč primeri, da se nenadejano najdemo v lužici sladkega, da postanemo sluzasti, osladni.
piše: Jure Marolt