Drugim je pomembno le to, kaj lahko dobijo od tebe. Če misliš, da jim je pomembno dejstvo, da si globoko v sebi res dobra in mirna oseba, ki nikoli nobenemu ne škodi, potem se močno motiš. Zato pa se že njihovo drugo ali tretje vprašanje navezuje na tvoje izobraževanje ali poklic. Ker ljudi zanima, kaj lahko prineseš k mizi. Doktor si, okej, če mi kdaj kaj fali, se bom obrnil nate. Gradbinec si, velja, ko bo potreboval nasvet okoli nadstreška, te pokličem. 35 let si star in živiš pri starših, nisi končal faksa in si pustil zadnjo službo, ker ti ni bila všeč, sicer si se pa vedno pripravljen pogovarjati. Seveda, če pa cele dneve preždiš v štetju virtualnih zvezdnih utrinkov.

In prav je tako. Ob naraščajočemu številu introvertnih melanholistov, ki se smilijo samemu sebi in spremljajo dneve, ki po tekočem traku bežijo mimo njih, se ceni ljudi, ki dejansko prinašajo s sabo neko dodano vrednost. Dodano vrednost pa pridobiš s tem, da se je priučiš. Nečesa novega, neke vrline. Ker ko obvladaš več stvari, postaneš drugim bolj zanimiv. Moški pogosto ne razumejo, zakaj jih ženske ne marajo. Temu problemu so pristopili iz napačnega zornega kota. Namesto da se sprašujejo, zakaj jih ne marajo, bi se morali naučiti stvari, ki so ženskam všeč in bi jim zato postali bolj privlačni. Naučiš še plesat, kuhat, odvadiš se riganja in pljuvanja v javnosti, prvi, sramežljivi koraki, ki pa lahko kmalu pripeljejo do njene postelje. Včasih je dovolj, da napišeš haiku in je deklina že mokra na tisti pravi način.

Kruta realnost je ta, da moraš veliko delati na tem, da postaneš v nečem res dober. Telo in duh bosta na začetku spontano zavračala tvoje poizkuse po spremembi, ker se bolj lagodno počutita v lastni nesreči kot pa v iskanju sreče. Samota in nesreča sta udobni, v njih je namreč velika večina ljudi. Zavedati se moraš namreč dejstva, da takoj, ko se boš poizkušal priučiti neke nove veščine, bodo najprej na vrata potrkali dvomljivci. In tej so bolj vztrajni kot Jehove priče, zlepa se jih ne losaš. Ne bom jim všeč, da poizkušate nekaj novega, zagotavljali vam bodo, da je le vprašanje časa, preden pogorite po celi črti. Nikoli ne postani eden teh ljudi. Tistih, ki kritizirajo, zato ker lahko kritizirajo. Tisti, ki sami nič ne naredijo, ampak le čakajo, da njihovo prelestno obličje prečka nova reč, ki jo lahko popljuvajo. Tisti, ki pravijo, da lahko napišejo boljšo knjigo od 50 odtenkov z zaprtimi očmi in voščenkami namesto tipkovnice. A še nikoli v življenju niso napisali niti voščilnice.

Veš, kaj gre meni na živce? Ko ljudje vedno razglabljajo o aktualni svetovni tragediji. »Poglejte nesrečne Filipince, kako jim je hudo. V mislim sem z njimi.« V mislih? Kaj, kurca, pa pomaga sedemletnemu Filipincu brez hrane in staršev, da nanj misli 40-letna ženička z novo trajno iz Gornjih Laz? To je hinavstvo. Jaz včasih ujamem Tednik in tam so tiste žalostne zgodbe družin in potem darujem tistih 1,25 € s klicem. Pol pira. Kaj veliko več ne naredim, ampak nikoli se mi ne smilijo drugi ljudje, ker jim s tem niti malo ne pomagam. Če lahko, kaj ukreni, sicer pa ne bodi hinavec.

Ko sem privekal na ta mračni svet, sem bil najslabši pisec na svetu. Tudi dobrega četrt stoletja kasneje sem bil le malo manj zanič. Ampak sem pisal redno, vsak teden, dokler se nisem razvil do te mere, da so ta skrapucala postala nekaterim zanimiva. Kar hočem s tem povedati je to, da me ni odvrnilo dejstvo, da so mi na začetku ljudje govorili, da ne znam dobro pisat. Da nimam nekih zanimivih tem in da se bom kmalu izpel. Pač sem tipkal skozi dvome drugih. To je to, kar hočem povedat. Če delaš nekaj dolgo, vztrajno in z jasno zastavljenim ciljem, boš sčasoma v tem postal dober. Vprašanje, ki je tukaj na mestu, je nekoliko drugačno. Si želiš v nečem postati res dober? Ker s tem se izpostavljaš vsem tistim, ki jim gre dobro drugih v nos.

Razen pri seksu. Tam pa nihče ne rabi dodatnega povoda, da bi ga vse pogosteje vadil. Fukal bi pa vsi do onemoglosti, samo zato, da v tem postanejo čim boljši, da bodo modrc odprli samo s pogledom in našli ščegetavček čez oblečene kavbojke tistega srečnega dekleta. Ne pozabi, povprečno dekle sreča vsak dan 17 prijaznih fantov, ki bodo dobri do nje. Bodi ti tisti, ki ji bo še ukradel rožo na sosedovem vrtu in napisal okorno, grozno pesem, ki bi se je sramoval vsak pismen človek. Zaradi tega te bo imela ničkolikokrat rajši. Zato, ker si pripravljen narediti nekaj več in se ne bojiš svojih napak.