Datum in kraj rojstva: 31. 12. 1987, BreĹľice
Kraj bivanja: dolga leta v Brezovski gori (Leskovec pri Krškem), v študentskih letih v Ljubljani in zadnje leto v Radečah, še vedno pa sem pogosto razpeta na relaciji Krško – Sevnica – Radeče - Ljubljana
Izobrazba: BodoÄŤa unverzitetna diplomirana sociologinja (smer kadrovski menedĹľment)
Kdo sem?
Zelo splošno rečeno -novinarsko usmerjeno, nad plesom navdušeno ter radovedno in veselo bitje.
Moja pot
Ob zaključku OŠme je k sodelovanju v video produkciji povabila Dženi Rostohar in tako se je začelo moje prvo spoznavanje s terenskim novinarstvom v sklopu TV Krško. Vzporedno sem začela pisati avtorske članke, ki so temeljili na lastnem interpretiranju ponujene tematike in tedanji uredniški odbor jih je objavljal v glasilu župnije Leskovec pri Krškem Marija na jezeru. Po nadaljevanju šolanja v Šolskem centru Krško – Sevnica sta se moja pot in pot novomeške TV Vaš kanal nepričakovano srečali. Po prigovajanju in posredovanih informacijah Bojana Žafrana sem sprva postala sodelavka za mladinsko oddajo Brez panike, pozneje pa še za oddaje Kronošport, Posavski obzornik in dnevno informativno oddajo Novice. Delo novinarke na obeh televizijskih postajah mi je dalo ogromno neprecenljivega znanja, izboljšalo že naravno podarjeno komunikativnost ter odprlo vrata v svet raznolikih področij. Predvsem pa sta mi novinarsko ustvarjanje in možnost lastne kreativnosti že v rani mladosti vzbudila željo, da to počnem vse svoje življenje, saj se globoko zavedam, da edino delo, katerega opravljaš s srcem in z veseljem, pomeni delo v pravem pomenu besede. Tisto z veliko začetnico, ki prinaša lastno zadovoljstvo in večstransko korist.
Srednješolska profesorica slovenskega jezika mi je v štirih letih ponudila kar dve mesti: sourednice in urednice šolskega glasila Dolgcajtng, kateri je izhajal enkrat letno. Izziv sem z veseljem sprejela, saj je predstavljal nadgradnjo že osvojenega znanja s področja ustvarjanja za širšo javnost. Leta 2004 se je dolgoletna urednica že omenjenega glasila Marija na jezeru odločila, da prepusti delo urednice komu mlajšemu in tudi ta izziv me je pritegnil, zlasti z vidika periodike izhajanja. Letno izide namreč 6 – 10 številk in ravno v letu 2012 smo praznovali 20. obletnico obstoja ter izhajanja Marije na jezeru, ob čemer sem ponosna, da mi je bila zaupana tako odgovorna funkcija, kakršno je delo urednice.
Kot ena od pomembnih veščin javnega nastopanja se že več let pojavlja moderiranje in vodenje različnih prireditev, med katerimi sta tradicionalnega značaja vodenje otvoritve slikarske kolonije v sklopu Etnološke zbirke Kobile in vodenje enega od Aninih glasbenih večerov. Kot članica literarne sekcije Kulturnega društva Leskovec pri Krškem se rade volje pridružim tudi organizaciji in izvedbi literarno-glasbenih večerov ter drugih projektov sorodnega značaja. V svojih arhivih imam zbranih okoli 60 literarnih del in nekaj teh je bilo že prebranih pred lokalnim občinstvom ob literarnih večerih. Moja tiha želja je, da bodo nekega dne obelodanjene v zbirki pesmi...
V gasilskih vrstah, ki me ravno tako izjemno izpopolnjujejo, sem svoj največji doprinos našla ravno tako v besednem izražanju. Za strokovno revijo Gasilec sem začela redno pripravljati članke o aktivnostih, ob tem pa tudi za ostale lokalne tiskane in spletne medije (Posavski obzornik in Posavje.info, Grajske novice, Dolenjski list, Zasavc). Ob odzivih posameznih prostovoljnih gasilskih društev ter gasilskih zvez posavsko-zasavske regije, ki so enotno govorili o zadovoljstvu, da je delo te množične humanitarne organizacije javno predstavljeno, sem postala še bolj motivirana in s še večjim zanosom nadaljujem s promocijo gasilstva ter ohranjanjem moči žive besede za naše zanamce.
Po maturi sem šolanje nadaljevala v Ljubljani, vpisala sem izredni študij na Fakulteti za družbene vede, na smeri Sociologija – kadrovski menedžment ter hkrati začela z delom v Službi za pravno kadrovske zadeve na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino. Nepopisno dragocen in hvaležnosti poln je občutek, da ima človek možnost pridobivati teoretično znanje v ogromnih univerzitetnih predavalnicah, obenem pa osvajati še praktične postopke preko vsakdanjega dela v stroki. Poleg tega mi je Zavod RS za transfuzijsko medicino podaril prelepa poznanstva, ki so prerasla v še lepša prijateljstva, takšna, ki ostanejo tesno pritrjena v mozaik življenja.
Z oblikovanjem novega socialnega in delovnega kroga v Ljubljani, je bilo žal delo novinarke za Vaš kanal prekinjeno. Toda življenje je polno presenečenj in v zaključni fazi študija sem se po zaslugi Sabine Gosenca, ki je že na najinem prvem skupnem delovnem mestu vselej rada priskočila na pomoč z nasveti in konstruktivnimi kritikami, malce poglobila samo vase in spoznala, da je vendarle vredno nadaljevati z delom, ki je od samega začetka predstavljalo neizmerno zadovoljstvo. Prvi korak na novo pot, pot športnega portala Triumfator.si, sem naredila na dan, ko se je iz paraolimpijskih iger iz Londona vrnil moj sosed in prijatelj Damjan Pavlin. Kar vsekakor ni naključje. Zavedam se, da sem bila v domačem okolju deležna največje podpore in spodbude ob začetku svoje novinarske kariere in sodelovanje s športnim portalom Triumfator.si sem ravno zato želela začeti z zgodbo iz domačega okolja.
Nadejam pa se nadaljevanja dela z zgodbami, ki jih kroji športno udejstvovanje v občinah Sevnica in Radeče.