Svetovno prvenstvo je neke vrste zaključek tekmovalne sezone in letošnje svetovno prvenstvo za plesno zvrst hip hop, break dance in electric boogie je potekalo od 21.10. do 25.10.2015 v italijanskem mestu Rimini. V Plesnem studiu Novo mesto smo se tekmovanja udeležili s štirimi velikimi hip hop formacijami, tremi malimi hip hop skupinami, dvema hip hop pionirskima paroma, enim hip hop članskim parom, ter enim solistom, ki je tekmoval v kategoriji electric boogie.
Se vam tudi zdi, da na vsakem vogalu preži na nas sporočilo, da takšni kot smo, nismo ok? Da je nujno, da se udeležimo te delavnice in tega seminarja za osebno rast? In če se ne bomo , smo sami krivi, da bomo zavozili svoje življenje. Ajaj, kam gre res ta svet?
piše: Janja Dermastja
Zadnji dan v letu 2014 sem na Facebooku zasledila prav posebno objavo. Takšno, ki seže do srca in da misliti. Objavljam jo v celoti, popolnoma nespremenjeno, z dovoljenjem avtorice. V poduk in opomin vsem, za lepši in boljši jutri.
Ob prihodu v prestolnico Velike Britanije nisem bila pretirano navdušena, saj je bila to že moja druga selitev v tujino, London sem že dvakrat obiskala kot turistka, pa tudi z au pairovstvom sem že imela izkušnje. Način življenja, kot sem ga poznala iz Bruslja, se zaenkrat ni veliko spremenil, le nekaj ur več delam na teden. A po treh mesecih življenja v Londonu moram priznati, da sem se v mesto brezmejno zaljubila, v tisoč dogodkov za vse okuse, v prijazne in odprte ljudi ter v neskončne možnosti za delo in zabavo.
piše: Nina Rozman
Ne spomnim se točno, kateri dan je bil, vsekakor pa je bilo pred letošnjim poletjem, ko sem v centru mesta opazila velik plakat za letošnji Schengenfest in na njem seznam nastopajočih, na kateremu zagledam besedo HIM. Pomežiknem, še enkrat pogledam... pa vi mene hecate? Top finska skupina bo v Sloveniji in še to na Vinici? Še isti dan so bili vsi družinski člani obveščeni, da »naša« gre letos na Shengenfest.
piše: Natalija Eršte
S fantom sva se v začetku tega meseca odločila, da greva na sprehod. Vse lepo in prav, dokler ni zavil na desno proti Baru Boter. V glavo mi je najprej šinilo: ''Pa tak sprehod. Do prvega lokala, kot da si kave ne morem skuhat doma!'' Nejevoljno sem mu sledila do šanka, kjer se je z natakarico začel pogovarjati o izposoji čolnov in kje si lahko vzame vesla.
piše: Mateja Gašperin
Sonce mi sije čez okno, pogledam ven in misli mi zaidejo v lansko leto, ko sem premagovala svojega sovražnika – krvnega raka. Mislim si, kako lepo je živeti, ampak resnično ŽIVETI!!!
piše: Urša Ulaga
Ko sem napisal naslov sestavka, sem si oddahnil. Najtežji del, začetek, je bil že za menoj. Pred kratkim sem si kupil beležko, v katero naj bi si zapisoval ideje, doživetja, misli. Vendar je bila po nekaj tednih še vedno popolnoma prazna.
piše: Miha Gazvoda
Please wait...