Razočaranja po tekmi, ki je slovenski izbrani vrsti zaprla vrata pred kvalifikacijami za olimpijske igre, ni skrival niti Zoran Dragić. Njegov premierni nastop za člansko reprezentanco na evropskem prvenstvu bi sicer lahko označili za pozitivnega, uspešnega. A Zoki se ta trenutek ne počuti kot zmagovalec.

Vilna, glavno mesto Litve - doživetje, prepleteno z dežjem in soncem. Zdaj je tudi mesto, kjer se srečata reki Vilnia in Neris, že preteklost. Sedanjost pa je Kaunas, drugo največje mesto v Litvi, v katerem živi približno 350.000 ljudi. V zgodovinskem pogledu gre za ekonomsko, izobraževalno in kulturno središče Litve, hkrati pa je to mesto slovitega kluba Žalgiris in največjih legend litovske košarke.

»Smo tam, kjer smo si želeli biti pred začetkom EP. Igramo proti izrazito favorizirani reprezentanci, nimamo kaj izgubiti. Zato bomo lahko igrali sproščeno. Zavedamo se, da so Španci močnejši in boljši. Ampak bomo videli, kaj bo jutri.« Tako po večernem treningu naše izbrane vrste, ki je preizkusila parket v Areni v Kaunasu, pravi Novomeščan Matjaž Smodiš.

Eden od novinarskih kolegov, s katerim sva v minulih dneh skupaj preživljala dneve v Litvi, je opoldne z letališča v Vilni poletel proti domu. Mnogi slovenski navijači se prav tako vračajo, številni od njih jezni in razočarani nad tem, kar je na zadnjih treh tekmah prikazala slovenska reprezentanca. Vzdušje v Litvi ni več takšno, kot je bilo na začetku. A ko si na dnu, greš lahko le še navzgor.