»Kot otrok sem bil veliko bolan. Zdravniki so staršem svetovali, naj me včlanijo v kakšen športni klub. Ravno takrat pa so bili na naši osnovni šoli obešeni letaki gimnastičnega kluba Novo mesto. Verjetno je bil razlog, da sem se odločil za gimnastiko tudi to, da so se v naši družini že prej ukvarjali s tem športom," se spominja svojih začetkov.

V svoji karieri je zamenjal že kar veliko trenerjev. Njegov prvi trener je bil Tomaž Jožef, pri katerem je treniral 2 leti. "Naučil me je skoraj vseh osnov, ki jih potrebuješ v gimnastiki. Z njim sem odšel tudi na svojo prvo tekmo, ko sem bil star 7 let. To je bilo državno prvenstvo v športni gimnastiki, ko sem zasedel 21. mesto med cicibani. Na bradlji pa sem že takrat dobil 8. oceno," se spominja Luka. Drugi trener, pri katerem je prav tako treniral približno dve leti, je bil gospod Anđelko Vrančić, s katerim sta se zelo dobro razumela. "Na svoji drugi tekmi sem osvojil odlično 3. mesto na državnem prvenstvu v skokih z male prožne ponjave v Kopru," pravi Luka. Tretji trener je bil Jaka Kralj, ki je sicer prihajal iz ljubljanskega športnega društva Moste Ljubljana. "Pri trenerju Kralju sem prvič skočil dvojno salto z male prožne ponjave (trampolina). To mi je takrat pomenilo zelo veliko, saj je dvojna salta kar zahteven element, ki ga želijo skakati vsi gimnasti programa gimnastike za vse." Četrti trener je bil Andraž Bricelj, tudi on trener ŠD Moste. Kot izpostavlja Luka, je pod njegovim vodstvom prvič postal državni prvak v skokih z male prožne ponjave, akrobatike in tudi športne gimnastike v C programu (gimnastika za vse). V sezoni 2008-2009 je prejel nagrado za naj gimnasta v Sloveniji v absolutni kategoriji v C-programu, saj je dosegel enajst zmag med dvanajstimi tekmami. Na eni tekmi pa je bil »šele« drugi. "To je bil razlog, da sem se odločil za prestop ¬v A-program (vrhunska gimnastika). Moj trener v A-programu je Franc Herzmansky. Po njegovi zaslugi sem prišel v slovensko kadetsko reprezentanco (2010). Leta 2011 sem postal državni prvak na krogih v tej kategoriji.«

Z vstopom v reprezentanco so se mu odprla tudi vrata v Evropo
»Od dne, ko sem član slovenske reprezentance, obiskujem tudi tekme po Evropi. Najbolj sem zadovoljen z rezultatom v češkem Brnu. Skupaj z nemško reprezentantko sva osvojila 3. mesto.« Letos je na tekmi v Novem Sadu prvič nastopal v mladinski kategoriji. Nastopil je zelo dobro. Osvojil je tri medalje: bronasto na konju z ročaji, bronasto na krogih in srebrno na preskoku.

Zelo uspešno zastopa tudi barve šole
»Naj omenim še to, da, odkar se šolam, sodelujem tudi na šolskih športnih tekmovanjih. Od četrtega razreda sem državni prvak v skokih z male prožne ponjave in v športni gimnastiki, v akrobatiki pa sem osvojil vse naslove od petega razreda naprej. Tako mi je do danes uspelo zbrati devetnajst naslovov državnega prvaka na šolskih državnih prvenstvih zaporedoma.«

Oče – drugi trener, cilji - reprezentanca
Tako, kot povsod, tudi v športu podpora staršev velikokrat velja za ključni dejavnik uspeha. Luka pravi, da je vse dosežke je zelo zaslužen tudi oče, ki je njegov drugi trener. Pomaga mu pri kondicijskih treningih in treningih moči.
»Moj cilj za letošnjo sezono je, da se uvrstim v slovensko mladinsko reprezentanco, ki bo julija odpotovala na Nizozemsko. V Uttrechtu se bo odvijal EYOF (olimpijski festival evropske mladine). Naslednjo sezono pa odpotujemo na evropsko mladinsko prvenstvo. Tudi za to se bom moral še potruditi in se uvrstiti v reprezentanco.«

Gimnastika zanj ni le šport ampak »okno v svet«
»Moja gimnastična kariera mi je prinesla marsikaj dobrega ne le v športu. Potujem po svetu, spoznavam tuje dežele in veliko ljudi. Ponosen sem, da se lahko srečam in pogovarjam s pomembnimi gimnasti današnjega časa. Veliko pomembnih nasvetov sem dobil od Mitja Petkovška, Saša Bertonclja, Alena Dimica in drugih naših telovadcev. Srečal sem se s telovadci v svetovnem pokalu iz drugih držav. Spoznal pa sem tudi legendo svetovne gimnastike gospoda Mira Cerarja, ki me spodbuja in želi uspešno kariero."