Kot pravi, bi si, če bi lahko karkoli spremenil za nazaj, želel igrati tako, kot običajno igra in ne bi spreminjal svoje igre zaradi drugih. »Edini klub, v katerem dejansko nisem mogel biti to, kar sem, je bil Krka. Vsi ostali klubi so me, ko so me najeli, vedeli, kakšen tip igralca sem, kaj znam in zmorem, tako da se je bilo lažje prilagajati novemu okolju. Pri Krki pa se ve, kako je bilo – v lanski sezoni je bil na začetku trener Nenad Trajković, ki se je šele privajal spet na trenersko delo. V ekipi so imeli dobrega igralca na poziciji 4, ki pa ni veliko podajal ali igral obrambe, imeli so tudi talentiranega mladega igralca, ki si je v omejeni minutaži želel dokazati preveč, Zoran Dragić je poskušal veliko metati z razdalje, a ni bil dober strelec, pa še bi lahko našteval,« pojasnjuje Baxter, prepričan, da bi se – če bi ga Krka resnično želela imeti v svojih vrstah – našle rešitve tudi pri tistem zapletu z dokumenti, zaradi katerega se po Božiču ni mogel več vrniti v Slovenijo.

Iz Krke v Grčijo, od tam v Francijo
Po Krki je zaigral za grški Ikaros. »Klub me je potreboval, da bi obstali v prvi grški ligi. Ko smo si zagotovili obstanek, so me poklicali vodilni možje kluba in mi dejali, da v kolikor imam ponudbe boljših klubov, da lahko grem. Prepustil sem jim svojo zadnjo plačo odšel v Francijo,« pojasnjuje Baxter. Pridružil se je drugoligašu Bourgu, s katerim je sicer izgubil le eno tekmo, a ker se ekipi ni uspelo uvrstiti v play off, se je tudi sodelovanje z Bourgom končalo. »Dve tekmi pred koncem sezone v Bourgu sem že vedel, da bom lahko zaključil sezono pri francoskih prvakih.« Tako je nadaljeval še pri evroligašu Nancy-ju, kjer je zamenjal poškodovanega Bernarda Kinga.

Dominikanska republika - kot na Dvijem Zahodu
A tudi ko se je iz Evrope vrnil v Ameriko, v Atlanto, kjer živi z družino, ni mogel dolgo brez košarke. Dobil je ponudbe iz Dominikanske republike in se za dober mesec dni znova podal od doma. »Igrati latinsko ameriško turnejo (s San Lazom in Indios SF, op.p.) je bilo kot na Divjem Zahodu. Zelo veliko brezglavega tekanja po igrišču, ne kaj dosti prave košarke. Vsak dan je bilo zelo vroče, igrali smo v dvoranah, kjer skorajda ni bilo zraka (in klime tudi ne). Toda vedel sem, da je dobro, da treniram in tekmujem, saj bom s tem v dobri kondiciji pred povratkom v Evropo.«

Ponosen na hčerke - odlične atletinje
Prav veliko torej Jimmy ni počival. »Le en teden sem imel prosto, svoje hčerke sem spodbujal na treningih in atletskih tekmovanjih, (JR Olympics), na katerih so se odlično odrezale.« Zdaj je napočil čas, da se vrne v Evropo. Optimizma in odločnosti za nove zmage ne manjka. »Imel sem približno šest ponudb, odločil pa sem se, da grem v ekipo, kjer od mene pričakujejo prav to, kar sem in kar znam. Pričakovanja so visoka, motivacije mi ne manjka, čutim, da sem spet tisti pravi igralec, zvest sebi in svoji igri.«

Kmalu znova na pot - v Nemčijo... ali kdaj znova v Slovenijo?
Novo sezono bo začel pri nemškem Bundesligašu Giessen 46ers, čeprav je včeraj (sreda) še dejal, da še ni podpisal... Naj pa bi bilo vse dogovorjeno za podpis pogodbe. A kot pravi sam, bi mu bilo v veliko veselje, če bi lahko Krkinim navijačem in ljubiteljem košarke v Sloveniji še kdaj pokazal, iz kakšnega testa je. »Nikoli si nisem želel zapustiti kluba, kot je Krka. Čeprav je bilo kar precej stvari, ki jih nikakor nisem mogel razumeti. Velikokrat sem se vprašal, zakaj so me pripeljali, mene, ki v povprečju igram 34 minut na tekmo in sem glavni strelec ekipe, na koncu pa ne igram toliko in nimam priložnosti, da sem, kar sem?«

Krka ostaja želja
Že med sezono, ko je še bil v Krki, je imel ponudbo, da gre v grški Aris. A ni šel. »Pogovoril sem se s predsednikom KK Krka, mu povedal, da v kolikor ne mislijo mene izkoristiti v smislu, da pokažem vse svoje spodobnosti in če mi ne dovolijo igrati svoje igre, da nima smisla, da me zadržujejo. A niso želeli, da odidem, tako da sem zavrnil ponudbo Arisa in ostal v Novem mestu. Verjemite, marsikomu, ki me pozna že od prej, ni bilo jasno, kako to, da nisem jaz tisti, ki bi vodil Krkine akcije. To sem počel v turškem Bešiktašu, v Krki pa nisem mogel...« pa še dodaja temnopolti Američan, ki navijačem Krke sporoča: »Vsako tekmo sem se boril po svojih najboljših močeh, z maksimalno željo po zmagi. Včasih pa se zgodijo stvari, ki so izven igralčevega nadzora. Želim si, da bi vam lahko pokazal še več, kot sem.«