Olimpijske igre so vsekakor posebno doživetje. Da se uvrstiš na največje tekmovanje na svetu, je potrebno ogromno let garanja in hkrati tudi nekaj talenta. Ob svojem nastopu v kvalifikacijah je Barbara, kot je dejala sama, čutila nekaj treme, ampak le tisto vzpodbudno, da je njeno kladivo letelo še dlje. "Ko si na metališču, se sploh ne zavedaš, kaj si naredil. Pričakovanja pred tekmo so velika. Sam si zadaš veliko breme, od tebe pa ogromno pričakujejo ljudje, ki te spremljajo in na nek način dihajo s teboj. Vse pride za teboj naslednji dan in takrat tudi ugotoviš, da je 29. mesto za prvič odličen dosežek. '' 

Henrik Omerzu, predstavnik Atletskega kluba Brežice, ki se je z Barbaro udeležil sprejema pri županu občine Brežice Ivanu Molanu, se z veseljem spominja davnega leta 2003, leta, ko je Barbara prvič nastopila za slovensko reprezentanco. ,,Barbara je ob vseh tekmovanjih, ki se jih je skozi leta udeleževala, že najbrž pozabila na to. Kot 11-letna deklica je debitirala za slovensko reprezentanco in že takrat dosegla izjemen rezultat. Meni pa se zdi, kot bi bilo včeraj. Skupaj sva sedela na avtobusu. Pred tekmovanjem je bila čisto sproščena in že takrat se je videlo, da bo iz preproste deklice postala šampionka.'' Pravi tudi, da bo klub v sodelovanju z občino naredil vse, da ji bodo še izboljšali pogoje treninga. ,,Najprej je gotovo treba dokončno urediti pokrit prostor za vadbo. Za to bomo uporabili bivšo rokometno dvorano.'' Poudaril pa je, da je potrebno vedeti, da kluba ne sestavljata samo Primož in Barbara, ampak tudi drugi mladi atleti, ki bi radi odšli po njuni poti. ,,V klubu trenira veliko perspektivnih atletov in mi jim stojimo ob strani. Vsi v klubu trdo delamo, a nekatere stvari še moramo izboljšati. Predvsem v organizaciji.''

Najprej morski oddih, nato znova treningi
Seveda ima Barbara obilo načrtov za prihodnost, a najprej se mora spočiti. V petek z družino odhaja na morje. S septembrom pa se za njo začnejo priprave na novo sezono. Želi si izboljšati svoj tehnični model, saj si želi drugo sezono dvigniti raven svojih metov in dosegati konstantne rezultate na 70 metrov. "Moj glavni cilj svetovno prvenstvo v Moskvi. Tam želim pokazati, da sem zmožna dobrih metov in da lahko konkuriram najboljšim. Večjih mitingov se v tej sezoni več ne bom udeležila, saj so moje oči že uprte v naslednjo sezono.''

Se bo iz Ria vrnila z medaljo?
Na petkovem sprejemu Kozmusa, ki se ga je po uradnih podatkih udeležilo 4000 obiskovalcev iz celotne Slovenije, je župan Ivan Molan že upal trditi, da bo čez štiri leta potrebno pripraviti dvojno slavje. Tudi Barbara pa nam je zatrdila, da se bo iz Ria vrnila z medaljo, saj ve, da je tega sposobna.

Ženska naslednica Primoža Kozmusa
Ob vprašanju, če je ona tista, ki bo nasledila Primoža Kozmusa, se je sladko nasmehnila in dejala, da v slovenskem prostoru gotovo velja za njegovo žensko naslednico. Primož je tudi eden izmed njenih večjih vzornikov, kakor tudi jamajški tekač Usain Bolt. Čeprav se je želela, se ji z njim ni uspelo slikati, je pa spremljala tekmo na 200m, ko je vnovič postal olimpijski prvak. ,,Bolt je res eden izmed najboljših atletov na svetu. Je prava pojava in sam zna pustiti vtis, da je prava zvezda. Je zelo samozavesten, česar pa ravno nam metalcem manjka. Med tem, ko on hodi po stadionu kot prvak, se mi kljub svojim rezultatom kanček skrivamo.''

Bivanje v Londonu
,,Olimpijska vas je bila locirana zraven atletskega stadiona, česar smo bili atleti še posebej veseli. V času tekmovanj si lahko na balkonu poslušal ploskanje ob odličnih nastopih in državne himne ob podelitvah. Pa še daleč se nismo rabili voziti na tekmovanja. Sobivala sem skupaj s Sonjo Roman in Martino Ratej in vzdušje v slovenski reprezentanci je bilo naravnost čudovito. Starejši športniki so z nami mlajšimi delili svoje izkušnje, svetovali so nam in res smo se imeli super. Tudi hrana je bila za spremembo od govoric, da je londonska hrana za nič, zelo okusna. Vsak dan si imel na razpolago sto in en meni, sama pa sem najraje posegla po angleški. V enem tednu se vsega skupaj že navadiš, a vseeno sem pogrešala domačo kuho. Tudi za varnost je bilo poskrbljeno zelo dobro, kar preveč. Včasih se mi je zazdelo, da so kar nisi imel svobode gibanja. Ko smo prispeli v olimpijsko naselje, so na naš avtobus prišli s policijskimi psi, ki so vse skupaj prevohali, da ne bi kdo vnesel kakšnih eksplozivov in prepovedanih substanc. ''

Kot je še izpostavila Barbara, je bila londonska izkušnja zanjo prav zato, ker ja na olimpijskih igrah nastopila prvič, posebna izkušnja. Se pa že močno veseli naslednjih, ki bodo čez štiri leta v Riu, od koder se bom - vsaj tako upa! - vrnila z medaljo ali vsaj s solidno uvrstitvijo v finalu.