Najuspešnejšega slovenskega telovadca in enega najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov, Mira Cerarja, ni potrebno posebej predstavljati, saj njegovi uspehi govorijo sami zase - osvojil je tri medalje na olimpijskih igrah, sedem medalj na svetovnih prvenstvih in petnajst medalj na evropskih prvenstvih. Prav nič presenetljivega torej ni, da je bil ob 100-letnici sevniškega sokolstva deležen navdušenja in občudovanja. Kot je ob slavnostnem jubileju povedal, je tudi sam znotraj mladinske reprezentance leta 1995 v Sevnici prispeval svoj delež na tekmovanju proti ekipi Vojvodine, zaradi česar še danes čuti zadovoljstvo ob tedanjem sobivanju in sodelovanju. Mnogi telovadci in udeleženci prireditve so ga ob koncu prireditve zaprosili za skupno fotografiranje, za Triumfator.si pa je olimpionik Miro Cerar z nasmehom na obrazu odgovoril tudi na nekaj vprašanj.
V čem so po vašem mnenju ključne razlike med današnjimi telovadnimi prvinami in tistimi iz časa, ko ste sami trenirali in tekmovali?
Vsekakor je na samem začetku potrebno priznati, da je gimnastika oziroma telovadba v teh nekaj desetletjih napredovala, kakor so napredovale tudi številne druge športne panoge. Zaslugo napredku gre pripisati vrsti dejavnikov, od samih pripomočkov do bolj znanstvenega obravnavanja, večji strokovnosi in boljši metodiki. In tako gre pač razvoj naprej.
Katere vrednote prepoznavate kot najpomembnejše v športu?
Vrednote, ki so predvsem v času mojega aktivnega športnega življenja krojile vsakodnevno življenje, lahko karikiram ali izenačim s pripadnostjo sokolstvu. Biti sokol, biti član takšne organizacije je bila posebna čast. Hkrati je to pomenilo, da so se pripadniki sokolske organizacije zavedali, kaj pomeni biti časten, odgovoren, pošten, biti vesten do svojega dela in v odnosu do drugih ljudi, pa tudi narodno zaveden. V skladu z mnogimi omenjenimi odlikami so tudi živeli. Vrsto teh lastnosti danes žal zelo primanjkuje. Resnično pa so lahko marsikomu ljudje, ki so živeli po sokolskih nazorih – danes sicer že močno v letih ali pa žal že preminili - močno v zgled.
V kateremu izmed slovenskih telovadcev vidite morebitnega naslednika vas samega oziroma prav tako legendarnega Leona Štuklja? Kateri so nosilci dovolj močnega potenciala za svetovne uspehe?
No, nekaj teh prav gotovo imamo v Sloveniji....Nekateri so sicer že bolj v zatonu (Aljaž Pegan, Mitja Petkovšek), je pa veliko mlajših, ki se vztrajno prebijajo navzgor in moram priznati, da jih je kar nekaj ki so zelo dobri, denimo Bertoncelj. Obžalujem, da glede na sistem tekmovanja, ki v gimnastiki obstoja, žal nimamo udeleženca na letošnjih olimpijskih igrah v Londonu. Kljub temu, vsi našteti telovadci nedvomno sodijo v sam svetovni vrh z vidika kvalitete.
Kako komentirate številčnost telovadcev in telovadk v slovenski gimnastiki?
Včasih je bila to izredno množična športna panoga, toda časi se spreminjajo in upoštevati je treba razgibano športno (razmah gibanja na fitnes-napravah, popularizacija borilnih veščin, ipd.) in tudi siceršnje življenje. Dejstvo je, da v vrhunskem krogu ne moremo pričakovati množičnosti, pravzaprav se le redki prebijejo v sam vrh, kajti telovadba je izredno zahtevna. Naj pa poudarim, da je na nižjem nivoju izrednega pomena osveščenost, kajti le-ta prinaša večstranske koristi, ki pridejo prav znotraj vsake športne dejavnosti in ostalih segmentov življenja.
Na vseslovenskem sokolskem zletu v Sevnici smo opazili precej zelo mladih telovadcev. Kakšno sporočilo namenjate njim in njihovim mentorjem?
Veseli me, da se jih čim več s telovadbo ukvarja že v vrtcih in šolah. Žal pa ne posvečamo dovolj pozornosti temu in to področje je marsikje tudi nekoliko zanemarjeno. Namreč, ni žoga, tista, ki naj ima prioriteto. Prioritetno bi morala biti obravnavana gibalna spretnost, saj ta daje podlago vsem ostalim športnim panogam. Menim tudi, da je dandanes veliko več osveščenosti glede gibanja kot nekaj desetletij nazaj in tudi temu gre zasluga, da se večina ljudi različnih generacij ukvarja na različne načine s športom - tako z dejavnostmi v naravi (tek, kolesarjenje, planinarjenje) kot tudi v dvoranah.
Kaj vas po zaključeni profesionalni športni karieri najbolj zaposluje, morda v tako obsežni meri kot vas je nekdaj gimanstika?
Teoretično me šport še vedno zelo zaposluje kot člana izvršnega odbora olimpijskega komiteja, v sklopu katerega imam kar nekaj zadolžitev. A kljub zaključeni tekmovalni športni poti še vedno vestno skrbim za svojo telesno aktivnost.
Sorodne povezave:
http://triumfator.si/prireditve-in-zanimivosti/item/2158-s-sportom-po-sledeh-enotnosti-in-plemenitosti
