»Rekel sem ji, da raje ne bi izzival usode, ona pa je odvrnila, da obožuje igro življenja, in odšla.« Vse se vrti točno v tej smeri. Ne moraš nekaj posiliti. Kar je, je. Tri preproste besede, sedem črk, en vezaj. Če nekdo izgine iz tvojega življenja, pač izgine. Vsak od nas ima mnogo takih, ki so bili nekdaj pomemben del našega življenja, danes pa so bežen spomin. Ampak to se zgodi z razlogom. S tem se le sprosti prostor za druge in nihče ne more z gotovostjo trditi, da ne bo naslednji človek, ki ga spozna, tisti manjkajoči člen, ki ga nevedoč išče že odkar je zapustil varen pristan tople maternice.
Memento mori ali memento vivere? Se zavedaš smrti ali življenja? Bolj poizkušam doumeti pomembnost prve, težje mi gre. To so pogojena dejanja. Nihče te ne sili, da počneš nekaj, kar ti ni všeč. To je vedno tvoja svobodna izbira. Na mestu se lahko odločiš, da počneš izključno stvari, ki so ti ljube. Če pa si že prisiljen početi nekaj, kar ti ne diši, si pa to naredi všečno. Vse, kar rabiš za to, so jajca in hrbtenica, nič drugega. Prva so tako velika, kot si to dovoliš, druga je povsem ravna, če je ne upogneš za druge.
Obstaja poved, ki jo sovražim, odkar pomnim. Ko na moje preprosto vprašanje »zakaj ne?« nekdo odgovori s tisto ponarodelo »kaj si bodo pa drugi mislili ...« Uff, kako jo preziram.. Počni, kar se ti pač zahoče. Če imaš v svoji glavi vprašanje, ki se lahko odgovori le z da ali ne, potem se v 99 odstotkih odloči pritrdilno. Ali naj grem ven? Da. Ali bi ogovoril to dekle? Da. Grem plesat? Da. Se mi jebe? Da. Nič zanimivega se ne zgodi, če rečeš ne. Stori nekaj in odgovarjaj zato, drugega ni. Všeč so mi dejanja in posledice.
Imam neznansko srečo. Okoli sebe sem si izboril kopico ljudi, ki me sprejme takšnega, kot sem. Ob katerih se počutim drugačen, nekoliko poseben, ampak vedno svoj. Ampak za to sem trdo delal, to se ni zgodilo čez noč. Zame ni lepšega občutka kot to, da se nikoli ne sprenevedam. Ali me sprejmeš ali me ne, tako preprosto je to. Tudi sam veš, kako gre to. Ne glede na to, kaj boš počel, s tem drugih ne boš zadovoljil, vedno bodo izbrskali še tako banalno napako. Zato je bolje, da počneš karkoli kurca si želiš in se zaradi tega še odlično počutiš.
Mislim, da je največja napaka, ki jo kdo lahko naredi, ta, da se trudi biti nekdo ali nekaj, kar ni. Pardon, zvesti bralec. Mislim, da je res največja napaka, ki jo ljudje delajo ta, da se pretvarjajo, da so nekaj, kar niso, zaradi drugih. To sranje bo razjedlo vse, kar je vrednega v tebi.
*Ne pozabi živeti