7. april 2013. Pred natanko enim letom sem prvič začel z vadbami t.i. hišnega fitnesa. Zelo živo se spominjam tega dne, »Insanity fit« test, približno pol ure nerazumljivega skakanja in posledičnega potenja. Naslednji dan pa tak musklfiber, kot bi me z nožem rezal po golem telesu. In to v mišicah, ki sploh nisem vedel, da obstajajo. Prvih nekaj dni »Insanityja« zvečer še zaspati nisem mogel, ker me je pač bolelo čisto vse. Ampak to je bila dobra bolečina, tista, ki mi je dala vedeti, da delam nekaj prav.

piše: Jure Marolt

Najprej so bile tiste pivske nominacije. Potem so sledile razne sklece, počepi, metanje na koš, vse na videu. Sedaj so aktualne fotke bejb brez makeupa, menda se s tem borijo proti raku. Neveden kot sem, nikoli nisem ugotovil, da so ličila in ta ostudna bolezen dejansko soodvisna. Ampak to so vse izgovori tam, kjer ni nobene potrebe, da sploh so.

piše: Jure Marolt

Ah, pomlad. Vse tisto, kar moja za zunanje vzgibe zelo dojemljiva nrav spontano zavrača pozimi, to tudi neizmerno ljubi spomladi. Simbolika novega začetka. Vse, kar si kdaj zajebal, lahko odmisliš, to pomlad začenjaš znova. Skupaj z naravo se zbujajo tudi tisti lepi občutki v tebi, ki so bili na zimskem spanju.

piše: Jure Marolt

Ni mi všeč. Nikoli nisem razumel ljudi, ki se čutijo dolžne, da vsako reč, ki ni po njihovem okusu, označijo za neokusno. Zamislite si Facebook z »unlike« gumbom. Verjetno se veliko ljudi ne bi več upalo objavljati reči v strahu, da jih ne bodo bolj popljuvali kot všečkali.

piše: Jure Marolt

Kaj je bilo prej, kura ali jajce? Kaj je bilo prej, zajebana ženska ali pomehkužen tip? Oba pola se vztrajno gledata navzkriž in obtožujeta. Ženske najpogosteje trdijo, da so bile primorane prevzeti moška opravila, ker jih sodobni moški ne znajo več. Slednji trdijo, da so jih ženske prevarale. Da so imela njihova jajca v ustih, medtem ko so se igrale z njihovim tičem, pa so jih preprosto odgriznila in izpljunila v svojo Chanelovo torbico. Sam trdim, da situacije ne gre posploševati. Vsak moški se sam odloči, če bo brezjajčnik, vsaka ženska je po lastni izbiri možača.

piše: Jure Marolt

Občasno rad pomislim na svojo majhnost in nepomembnost v celoviti sliki. Sedem milijard. To je število, ki si ga ne morem predstavljati. Sedem milijard ljudi, izmed katerih večina meni, da je nekaj posebnega in nezamenljivega. Ampak ne glede na to, kako pomembna oseba ali veliko število ljudi naenkrat preneha obstajati, gre svet dalje. Žalovanje za njimi je včasih daljše, spet najpogosteje pa hitro zbledijo iz naših misli. Iz tega razloga imam trenutno v glavi le eno misel: »Zakaj bi me karkoli skrbelo?«

piše: Jure Marolt

»Ampak on je ekscentrik, veš, veliko ljudi ga ne mara.« Tako je starejša gospa opisala možaka, ki je v svojem življenju pretekel več kilometrov, kot jih povprečen človek prevozi z avtomobilom. »Seveda je, verjetno je nor do konca,« ji odgovorim, »in če ne bi bil, ne bi dosegel pol tega, kar je.«

piše: Jure Marolt

Na predstavitvi podjetniških idej in tržnih niš se pojavi en model, ki se predstavi za novodobnega kupida. To je možak, ki svetuje drugim moškim, ki imajo težave v ohranjanju strasti v njihovem odnosu, kar je po njegovem mnenju glavni razlog za večino težav med partnerjema. Kako bo rešil to težavo? Tako da bo vsak mesec svetoval tem izgubljenim tičkom, kako vnovič prižgati luč strasti. Recimo skuhaj ji večerjo ali pripravi ji penečo kopel. Zato pa bi jim seveda zaračunal nekaj deset evrov konec vsakega meseca. Sam pozdravljam idejo tega novodobnega šepetalca dekletom, naj izkoristi svojo priložnost. Ampak ob tem se mi poraja vprašanje: a so tipi danes dejansko tako neumni in nesposobni, da morajo plačevati tako predvidljive nasvete?

piše: Jure Marolt

Posedujem neverjetno sposobnost – upam, da jo še kdo in da v tej temačni sobani nisem sam -, da ljudem še vedno verjamem na besedo. Nekateri jim menda ljubkovalno rečejo obljube. Nekateri se jih kar pogosto poslužujejo, teh obljub, namreč. Veselo jih podarjajo vsaki naivni in preprosti duši, ki ji lepe besede in pravljice o magični prihodnosti vsake toliko sedejo. Tudi sam sem eden teh naivnih tepčkov. Zakaj pa ne, že od malih nog imam rad pravljice, kjer je čisto vse mogoče in čarobnost trenutka vedno užene desetletja zla.

piše: Jure Marolt

Človek je edina delovna žival. Razmisli malo o tem. Edina žival, ki verjame, da jo bo delo odrešilo. Ostala živa bitja delajo le toliko, da udobno živijo, pa naj gre za prehranjevanje, ustvarjanje doma ali parjenje. Človek misli, da ve več kot vse ostale in se je odločil, da bo delal sleherni trenutek v njegovem vsakdanu. Arbeit macht frei, kakopak.

piše: Jure Marolt