Bojevnik luči nikoli ne pozabi na hvaležnost. Bojevnika ni treba opozarjati na to, da so mu ljudje pomagali; tega se dobro zaveda, zato bo z njim delil vse nagrade, ki jih bo prejel.

Bojevnik luči je pozoren na otroške oči. Je nekdo, ki razume čudež življenja, ki se je pripravljen za tisto, v kar verjame, boriti do bridkega konca in zna prisluhniti zvonovom, ki jih ziblje pesem z dna morja.

Vse poti tega sveta vodijo do bojevnikovega sveta. Bojevnik se zaveda, da lahko svobodno odloča o tem, kar si želi; odloča se pogumno, samostojno in - sem ter tja - celo z zmerno mero norosti. Svoje strasti sprejema in v njih neizmerno uživa. Zaveda se, da se mu ni treba odreči navdušenju, ki ga občuti ob dosežkih; dosežki so del življenja in razveseljujejo vse sodelujoče. Bojevnik zna razlikovati med tem, kar je minljivo, in tem, kar ima za vselej.

Bojevnik luƒçi se ne zana≈°a le na svojo moƒç; zna izkoristiti tudi energijo svojega nasprotnika. Ob priƒçetku boja ima na voljo le svoje navdu≈°enje in znanje o udarcih, ki si jih je priuƒçil med vadbo. Bolj kot postaja boj razvnet, bolj ugotavlja, da navdu≈°enje in vadba nista dovolj za zmago. Zmaga zahteva izku≈°nje. 

Ljudje so ogledalo naše duše. Bojevnik izkoristi vsako priložnost, ko se lahko česa nauči.

Bojevnik luči večkrat stori kaj nepredvidljivega. Morda bo zaplesal na ulici, ko gre v službo, se zazrl v oči neznancu in spregovoril o ljubezni na prvi pogled ali pa zagovarjal misel, ki se morda zdi smešna. Bojevniki luči si dovolijo imeti takšne dni. Ne boji se objokovati starih srčnih bolečin in se veseliti novih odkritij. Ko začuti, da je pravi čas, izpusti iz rok vse in se poda na dogodivščino, o kateri je tolikokrat sanjal. Bojevnik svojih dni ne preživlja v želji, da bi igral vlogo, ki so mu jo namenili drugi.

Preden bojevnik luči prične pomembno bitko, se vpraša: "Kako dobro sem razvil svoje zmožnosti?" Zaveda se, da so ga bitke, ki jih je bil v preteklosti, nečesa naučile. Vseeno pa je zaradi naučenih lekcij bojevnik večkrat trpel bolj, kot bi bilo treba. Ob neredkih priložnostih je zapravljal svoj čas in se boril za laž. In trpel za ljudi, ki si niso zaslužili njegove ljubezni. Zmagovalci ne ponavljajo istih napak. Zato bojevnik postavi na kocko svoje srce le, če je zares vredno.

Bojevniki luƒçi ne izgubijo ≈æara v svojih oƒçeh. So na svetu, so del ≈æivljenja drugih ljudi. Pogosto so bojazljivi, njihove odloƒçitve niso vedno pravilne. Veƒçkrat vso noƒç ne zatisnejo oƒçesa in premi≈°ljujejo o tem, kako nesmiselna so njihova ≈æivljenja. Prav zato so bojevniki luƒçi. Ker delajo napake. Ker se spra≈°ujejo. Ker i≈°ƒçejo smisel - in ga bodo zagotovo na≈°li.

(iz knjige Priročnik bojevnika luči - Paulo Coelho)