Vodilo vsega pa je ljubezen. Tisti neverjetni obáutek, ki ti da energijo tudi v temaánem, deéƒevnem popoldnevu ali ob veáerih, ko je álovek sam. Takrat je pravzaprav najbolj pomembno, kako álovek razmiéÀlja o sebi in svojem éƒivljenju.
Sama se spomnim, kako sem se éÀe pred nekaj leti borila za pozornost - pri staréÀih in sorodnikih, pri moéÀkih, pri sodelavcih... é§elela sem se dokazati, éƒelela sem, da me ne le opazijo (vizualno), ampak da opazijo to, kar poánem. Velikokrat sem imela obáutek, da nisem dovolj dobra. Nisem se znala pohvaliti za dobro dejanje, nisem pravzaprav znala ceniti same sebe. Toliko pomanjkljivosti sem znala najti v sicer odliáno opravljenem delu. é e danes pride kak trenutek, ko se vpraéÀam, áe sem v doloáenem trenutku ravnala prav. Morda bi danes ravnala drugaáe... ja, bi. Ker sem starejéÀa, bolj izkuéÀena. A razáistila sem v svoji glavi in vem, da sem vedno ravnala tako, kot sem v tistem trenutku mislila, da je prav. Zato si niáesar za nazaj ne oáitam. BogatejéÀa za vse lekcije sem hvaleéƒna, da me danes éƒivljenje vodi po tej poti, kjer sem zdaj. Ker vem, da sem tu z razlogom.
Pred áasom sem sklenila éÀe eno poglavje v svojem éƒivljenju, vodenje plesno - navijaéÀke skupine Daisy girls sem prepustila drugim. Ko sem v soboto v Ljubljani vodila tekmovanje Ljubljana Open in napovedala nastop svojih nekdanjih varovank, ki zdaj delujejo pod drugim imenom in drugaánim vodstvom, sem - priznam! - imela cmok v grlu, srce mi je utripalo hitreje, adrenalin je bil na vrhuncu. A hkrati sem, kasneje, ko se je tekmovanje bliéƒalo h koncu, vedela, da sem se odloáila prav, ko sem izbrala drugaáno pot. Zdaj imam precej veá áasa zase in za svoje zasebno éƒivljenje, kjer sem po letih truda in iskanja konáno naéÀla partnerja, ki me osreáuje in zaradi katerega sem vsak dan boljéÀa. Hkrati pa sem usmerjena k novim poslovnim izzivom, ki me motivirajo in izpolnjujejo mojo energiáno duéÀo. "é§ivljenje ubira svoje poti in prav je, da jim sledimo. Potrebno pa je videti dobre stvari in jih deliti med seboj," mi je ena od mamic deklet, ki sem jih vodila vrsto let, zapisala pred dnevi. Ja, sem dobila solzne oái...
Zakaj vse to piéÀem? Zato, ker éƒelim, da veste, da tudi meni ni bilo vedno postlano z roéƒicami. é§elim, da veste, da sem do vsega, kar sem danes, priéÀla z zagnanostjo, trudom, potrpeéƒljivostjo, vztrajnostjo in predvsem z veliko mero ljubezni. Z ljubeznijo do tega, kar poánem, z ljubeznijo do ljudi, ki so si vzeli áas, da m spoznajo... z ljubeznijo do sebe. é ele ko sem sprejela sebe takéÀno kot sem, z zavedanjem, da imam vsak dan moéƒnost napredovati in pridobivati nova znanja, se je "poklopilo" tudi na drugih podroájih, ki mi v éƒivljenju veliko pomenijo.
Pa naj éÀe konáam z mislijo, ki sem jo zasledila v knjigi Vsemogoáni v ogledalu: "áe hoáemo zmagati, moramo poznati hvaleéƒnost, odpuéÀáanje, sodelovanje, ljubezen, dajanje, sanjanje, trpljenje, predvsem pa moramo odpraviti dvom."
Jaz sem to storila, zame je vsak dan nekaj posebnega, vsak dan sem hvaleéƒna za áudovite ljudi, ki so del mojega éƒivljenja, pa tudi za vse tiste, ki so iz njega odéÀli. Ker so s tem naredili prostor za novo sreáo. PrivoéÀáim jo v izobilju tudi vam!