Tako v spremni besedi v knjigi »Sto obrazov notranje moči« avtorice Alenke Rebula piše priznana slovenska novinarka, sociologinja, predavateljica Manca Košir. V nadaljevanju sledi odlomek iz omenjene knjige, ki je v vročih poletnih dneh, ko se zdi, da čas teče počasneje, idealna priložnost, da se zazremo vase, v globino svojega srca, namesto, da stalno podlegamo pritiskom primerjanja z drugimi in hrepenenja po nečem, česar nimamo.

V nahrbtniku
Vse bistveno je treba nositi s seboj

Poišči svoj trenutek otroške sreče. Kar si tedaj spoznal, ti kaže pot. Poišči hip goreče vere. Nikoli ne ugasne v tebi, ker se je enkrat prižgalo in razsvetlilo tvojo jamo. Poišči edini občutek zmagoslavja, ki ga premoreš. Zaslužena čast bo za vedno tvoja. Poišči odrešilno besedo, ki si jo prejel enkrat in nikoli več. Še vedno drži.

Naloži vse nevidno in najdražje, kar imaš. Grej se ob kresu svoje prastare vere, nihče ne more zamrzniti njene gorečnosti. Oprimi se skale, v kateri je vklesana tvoja zmaga. Nihče je ne premakne. Drži pri sebi svetilko svoje otroške sreče, prižgala se bo vsako noč.

Prav malo stvari potrebuješ, da hodiš v pravo smer, da ne zmrzneš, ugasneš, obnemoreš in pozabiš svojega jezika.

Vzemi na pot svoj mali nahrbtnik, tvoja duša ne preživi brez njega. V njem so na varnem vse tvoje dragocenosti. Ne smejo se izgubiti, kajti nič jih ne more nadomestiti. Nosi vedno s seboj svoj mali nahrbtnik in glej, da ga nikoli ne prodaš. V največji nevarnosti te lahko reši le tisto, kar je v njem.