ÄŚustvena okuĹľba

Do enega najvznemirljivejših odkritij znanstvenih raziskav na področju nevrologije so prišli v prejšnjem desetletju. Spoznali so namreč, da naši možgani v resnici delujejo tako, da se povezujemo z možgani drugih ljudi. Vsakdo, s katerim pridemo v stik, ali celo samo gremo na cesti mimo njega in mu pokimamo z glavo, spodbudi odziv »nevralnega mostu«, ki nas povezuje. V naših možganih so namreč tudi »zrcalni nevroni«, ki nas včasih postavljajo v sinhronijo z ljudmi okoli nas, drugič pa ne.

Ali ste se že kdaj zalotili, da nehote oponašate izraz na obrazu, držo, telesno govorico ali ritem govora človeka, s katerim se pogovarjate? Ali da zazehate v odgovor na zehanje nekoga drugega — čeprav sploh niste utrujeni? Kadar nekoga opazujete, kako izvaja določene gibe, nevroni v vaših možganih »zrcalijo« te gibe, kot da bi jih izvajali vi sami!

Zrcalne nevrone tudi povezujejo z našo sposobnostjo empatije z občutki drugih, kar pojasnjuje, zakaj takrat, kadar v sobo vstopi jezen ali razburjen človek, vsi v sobi začutijo njegovo jezo ali razburjenje. Ali zakaj se že samo zato, ker vidimo, kako je nekoga preplavila ganjenost, tudi nam zasolzijo oči? Nekateri raziskovalci so prepričani, da gre pri avtizmu (za to bolezen je značilno, da ima človek okrnjeno zmožnost sporazumevanja z drugimi) morda tudi za poškodbo zrcalnih nevronov.

Naša čustva so nalezljiva. Čustva se širijo od enega človeka do drugega podobno kot prehlad. In čeprav je čustvo, ki izboljšuje človekovo razpoloženje, lahko dober »ulov«, pa je lahko pogubno, če se nalezemo jeze, ljubosumja, tesnobe ali sovraštva drugih.

Pomislite na ljudi v svojem življenju. Ali se želite »nalesti njihovih čustev«?


(avtor zapisa: Jure Jeraj, rokometaš - povzeto po: M.Shimoff - Happy with no reason)