Eno najpomembnejših vprašanj, ki se jih lahko nenehno postavljamo, je: »Ali hočem imeti prav oziroma ali želim biti srečna?« Imeti prav je eno prepričanj, ki nam je skupno. Imeti prav in nenehno zagovarjati svoja stališča povzroča stalno napetost, jemlje veliko energije. Če moram vedno imeti prav, posledica tega pa je, da se nekdo drug moti, tako ustvarjam razmerja, ko je drugi vedno v obrambi.

Mnogi so pogosto nezavedno prepričani, da je njihovo glavno delo in življenjska naloga, da dokažejo drugim, da so vse njihove izjave, način razmišljanja, položaj, razumevanje, življenje, čutenje ... napačni in da bo oseba, ki jo popravljajo, vesela njihove pomoči, če ne drugega, se bo vsaj nekaj pametnega naučila. Ste se že kdaj osebi, ki vas je popravljala ali je hotela imeti prav, zahvalili? Ali vam je že kdo, ki ste ga popravljali in mu dokazovali svoj prav, rekel hvala? Vsi sovražimo ta način. Hkrati pa ga vsi uporabljamo. Zahtevamo, da je naš vidik spoštovan in razumljen. Biti slišan, sprejet in razumljen je največja potreba vsakega človeka. Ali vse to tudi sami počnemo? Slišimo, razumemo, sprejemamo druge tudi, ko nam nekaj ni prav?

Torej, srčna strategija, ki nam bo omogočila umiritev, sprostitev in užitek med komunikacijo, je, da vadimo sprejetje. Ni mišljeno, da bodo vse težave minile ali izginile, ker hočemo, da minejo in ker nam niso všeč. Ali ker mislimo, da ni prav, ker jih doživljamo. Nekatere težave, izkušnje, razmerja pač moramo živeti ali doživeti. Torej je treba marsikaj preprosto samo sprejeti. Med drugim bi to pomenilo, da dovolimo drugim njihovo radost, da imajo prav. Sprejmemo njihovo resnico. Prenehamo jih popravljati. Vidimo jih takšne, kot so, in se zavedamo, da so takšni, kot so, najboljši, kot so lahko ta trenutek. Stranski učinek tega bo, da bodo ljudje v razmerju do nas manj uporni in naporni. Ko se vojna egov ustavi, se začnejo plemenititi srčna razmerja. Začnite, dovolite si že danes, da imajo ljudje okoli vas prav.

Vsi želimo biti srečni, umirjeni, uspešni, lepi ..., ampak nočemo se potruditi za to. Nenehno nekaj želimo, nismo pa se pripravljeni nečemu odpovedati, da bi to novo prišlo. Resnica je, da vsaka pridobitev prinese izgubo nečesa. Nikoli se ne premaknemo naprej, ne da bi izgubili eno od sider, ki nas je zadrževalo na istem mestu, če ne že potiskalo nazaj. Tako zelo smo vpeti v srečen konec vsake naše zgodbe, da se ne zavedamo, česa vse se je treba lotiti in kaj vse spremeniti, opustiti, da bomo tja res prišli. Če želite biti mirnejši, prijaznejši, bolj ljubeči, se bo treba zaradi tega nečemu odpovedati. A ne stvarem zunaj nas, ne ljudem, s katerimi smo v odnosu, ampak nečemu v sebi. Odreči se bo treba delčku svojega ega. Čemu ste se pripravljeni odreči, da bi dobili to, kar želite?


Celoten zapis Varje Kališnik je na voljo na povezavi: http://www.polet.si/kolumna/imam-prav