Veliko boljši od nenehne naglice je postanek. Vsak dan si moramo vzeti nekaj časa samo zase. Tak čas ni izgubljen, nasprotno. Takrat, ko se ukvarjamo s stvarmi, ki so nam prijetne in nismo pod nobenim pritiskom in stresom, se tako rekoč od nikoder pojavijo ideje in rešitve, ki smo jih zaman iskali, ko smo bili pod bremenom vsakdanjih obveznosti.

Pa ÄŤetudi se v ÄŤasu, ko si dovolimo biti to, kar smo, in se spoÄŤiti, niÄŤ posebnega ne zgodi, je Ĺľe to posebno, da svojemu bitju vsaj obÄŤasno dopustimo svobodno zadihati. In da si dovolimo samo biti.

Stopiti naprej, v svojo smer. Le koliko korakov smo morda prehodili v napaÄŤno smer? Pa je bila res napaÄŤna? Koliko drobnih spoznanj in znanja smo prejeli prav iz izkušenj ob teĹľavnih dogodkih... Drobne in velike neprijetnosti so nam odprle oÄŤi, vsaj toliko, da vemo, ÄŤesa noÄŤemo. Ĺ e toliko bolje za nas pa je, ÄŤe se zavemo, kaj hoÄŤemo. Torej koraki v napaÄŤno smer le niso bili zaman. Vedno, v vsakem trenutku se lahko usmerimo v pravo smer, na pravo pot. ÄŚe se je potrebno vrniti nazaj na kriĹľišče, kjer smo pravo pot zgrešili, bomo paÄŤ to storili. Ali ni krasno, da imamo to moĹľnost? 

Ob tem, ko se usmerimo v nove poti, se vÄŤasih zavemo, da s seboj nosimo teĹľka bremena preteklosti, ki pa so svojo vlogo Ĺľe opravila. So samo še bremena in ko konÄŤno spoznamo, da nepotrebne tovore skrbi, negativnih izkušenj, zamer in napol zaraslih brazgotin lahko odvrĹľemo, je ÄŤas, da to storimo. ÄŚas je, da v našem Ĺľivljenju naredimo prostor za novo...

V slike nanizani dogodki minulega leta se zbirajo v toplini mojega in tvojega srca. Vsak od njih ima svoje mesto v utripajoÄŤi sestavljanki Ĺľivljenja. Spusti jih, naj tvorijo nove vzorce. Nekateri bodo ostali prav blizu srca, a drugi se bodo oddaljili. Kar se odmika, naj gre. Kar je tvoje, se bo k tebi vrnilo. ÄŚe se ne bo, ti ne pripada. Naj nastane prostor za novo, ki prihaja. Vse ima svoj prostor in svoj ÄŤas.

(odlomki iz knjige Diamanti na tvojem dvorišču)