­
  • e018efc8b14d81f55fecb504adf2973a

Adijo

Umaknil sem se v kot velike dvorane, v kateri trenutno poteka slavnostna seja. Ogromno ljudi, ki sedijo pri miru in poslušajo govore. Njega, ki pove, kako je pri njih boljše, kot je pri sosedih. Nje, ki je navdušena nad delom svojega kolektiva. Vsi so edinstveni, zgodba zase, življenja brez njih si pravzaprav ne moremo predstavljati.

piše: Jure Marolt

  • bf56f43d1baaa3bdfa1fa8d5cb4aec91

Napravi to zmeraj

Torej, zbudiš se vsako jutro ob isti uri, ko je zunaj še mrak, sonce pa se počasi in sramežljivo prebuja sorazmerno s tabo. Spal si eno uro premalo, zato se zbudiš slabe volje. Poješ jogurt ali kos kruha, namazanega z marmelado. Odpelješ se v službo ali se sprehodiš v šolo. Tam si naslednjih sedem, osem, deset ur. Vmes kavica ali dve, medtem ko si s sodelavcem/sošolcem izmenjaš nekaj vsakdanjih banalnih puhlic, ne da sploh razmišljaš o tem, kaj govoriš. Počakaš, da kazalec ure odbije štiri in se lahko zopet odpelješ domov. Vmes nekajkrat pomisliš, kako bi nategnil tisto hudo sodelavko/sošolko, ki te niti povoha ne. Potem si doma s svojimi običajnimi mislimi, nekajkrat pogledaš na uro in ugotoviš, da bo kmalu konec še enega novega dneva. A to te ne skrbi, ker boš jutri ponovil vajo.

piše: Jure Marolt

  • a97842d1611fcad5705a952b9c2c79ba

Na zdravje!

Nekateri prizori iz otroštva se ti živo vžgejo v spomin, kot bi ti nekdo osmodil kožo z žerjavico. Mislim, da sem imel 11, 12 let. V spalnici svojih staršev, kjer je močno opit ležal moj oče. Za njim sem počistil vso bruhanje, ki ga je izločil po postelji in ob njej. Najbolj nenavadno pa mi je bilo dejstvo, da tam leži trideset let starejši moški, sicer mogočna figura, povsem nemočen, ki se je smilil samemu sebi, medtem ko je njegov otrok pospravljal njegovo bruhanje. Takrat sem si obljubil, da nihče od mojih potomcev mene ne bo nikoli videl v takem stanju.

piše: Jure Marolt

  • 78fa804fb67df6be42bb37c459b05e03

Cona udobja

Nekateri izrazi imajo precej več smisla in poslušljivosti v drugih jezikih. »Comfort zone« je eden od teh. Vseeno, bodimo v teh razklanih dneh nekoliko bolj enotni in se zadovoljimo s cono udobja. Jezik ne tleskne tako sočutno ob ustno nebo kot v angleščini, se strinjam, ampak malenkosti na stran. Kaj pravzaprav je cona udobja? To je tisti navidezni ali dejanski prostor, ki se ga na vse pretege ne upamo zapustiti.

piše: Jure Marolt

  • 9f18cda18e06350a96fcffed66df53a5

Resničnost ali iluzija?

Ko sem prišel domov, je bila televizija že prižgana, MTV Adria. Na ekranu sem zagledal več ljudi, nekje med 20-im in 30-im letom, vsi tipi nabildani, vse ženske umetne in izumetničene, vsi skupaj brez polovice zdrave pameti, ki so se pogovarjali samo o tem, kdo lepše zgleda, kdo več gvihta, kdo zna boljše uporabljati maskaro in kdo več spije, ne da kozla.

piše: Jure Marolt