So mi govorile: “To je nekaj, kar se z besedami ne da opisati.” Nisem razumela. So zapravljale denar za oblačila in obutev, igrače in sladkarije… Nisem razumela. Niso imele več časa za druženje, a imele so čas za objavljanje fotk na družabnih omrežjih… Nisem razumela. Velikokrat je že bilo zapisano in izrečeno, da je to najlepša vloga. No, tudi tega pred leti nisem razumela. Zdaj razumem. Biti mama je res nekaj najlepšega na svetu!
Da gresta šport in dobrodelnost dobro skupaj, dokazujejo številne akcije po vsej Sloveniji, na katere se ljudje vedno dobro odzovejo. Tudi na Dolenjskem takšnih akcij ne manjka, a glede na to, koliko ljudi potrebuje pomoč, jih je še premalo. Za lepo gesto so pred dnevi znova poskrbeli Žoltasti troti.
Kot sem nekje prebrala, so trije največji strahovi človeka strah pred smrtjo, strah pred javnim nastopanjem in strah pred pogovorom z neznano osebo. Kdo bi si mislil, a ne? V knjigi Cynthie D’Amour Mreženje – Spretnost, ki je v šoli ne učijo, pa sem zasledila kar nekaj koristnih namigov za bolj suvereno komuniciranje. Le-to pa vemo, da je izjemnega pomena, tako v zasebni sferi življenja kot na poslovnem področju.
Tisti, ki postanejo najboljši in najpametnejši voditelji pri svojem delu, so tisti, ki razvijejo način razmišljanja, kjer neuspeh ni možnost. To je še ena od misli, ki so me navdušiel v knjigi Robina Sharme – Voditelj brez naziva.
Pika Nogavička, gospod Ficko, zabavni klovn in simpatična gusarka so na pustni torek imeli posebno poslanstvo. Obiskali so otroški oddelek Splošne bolnišnice Novo mesto in polepšali dan bolnim otrokom.