Nedeljsko jutro. Bujenje ob sončnem vzhodu – v dvoje. Crkljanje v postelji – v dvoje (ker je tretji »crkljivček« odsoten). Tako lepo mi jo je gledati. Mirna, zadovoljna, sita, na frišno previta, dišeča (mamice in očki, saj sami veste, dojenček tako lepo diši, da parfumov pravzaprav ne potrebujemo!)… in na trenutke se kotiček njenih ustnic obrne v nasmeh. Neprecenljivo!
Košarkarji Krke so novi državni prvaki v kategoriji fantov U19. V velikem finalu so v domžalski Hali komunalnega centra premagali Zlatorog Laško, s 66:52. Novomeščanom je tako uspelo ponoviti uspeh iz sezone 2013/14, ko so bili v finalu državnega prvenstva v Športni dvorani Leona Štuklja boljši od Union Olimpije.
“Se vidi, da je pridna!” je rekla pediatrinja ob našem prvem snidenju, in dodala: “Po teži in višini je videti, kot bi bila stara 3 mesece.” Pa ni. En mesec je mimo. Nepozabni prvi mesec, ki ga je najbolj zaznamovala ona. Kiana.
Rada imam izzive, zavedam se, da je življenje nepredvidljivo, pri vsem, kar počnem, pa me vodi ljubezen. A vse, prav vse, ima od 26. februarja še neko dodano vrednost. Biti mama je ponos, sreča, hvaležnost. Pomeni izpolnitev sanj. Ni enostavno, je pa nekaj, kar razumeš šele, ko doživiš. Trije tedni od poroda so mimo, trije nepozabni tedni uvajanja v novo vlogo in privajanja na nov ritem… In medtem, ko Kiana sladko spi, jaz razmišljam – kako je spremenila moje življenje? Česa me je naučila, preberi v nadaljevanju.
So mi govorile: “To je nekaj, kar se z besedami ne da opisati.” Nisem razumela. So zapravljale denar za oblačila in obutev, igrače in sladkarije… Nisem razumela. Niso imele več časa za druženje, a imele so čas za objavljanje fotk na družabnih omrežjih… Nisem razumela. Velikokrat je že bilo zapisano in izrečeno, da je to najlepša vloga. No, tudi tega pred leti nisem razumela. Zdaj razumem. Biti mama je res nekaj najlepšega na svetu!