Če si znaš v svojem življenju sam narisati barve mavrice ali sončnega zahoda, potem so tudi deževni dnevi čudoviti! To je misel, ki se mi je porodila sredi današnjega dne, ko sem se sicer nadejala kakšnega sprehoda v naravi ali lovljenja sončnih žarkov na rolerjih, življenje pa mi je vnovič pokazalo, kako je nepredvidljivo, a lepo – kljub dežnim kapljam in sivim oblakom.

Gotovo se vam je že kdaj zgodilo, da ste si v določenem dnevu natančno načrtovali dejavnosti in obveznosti, potem pa ob koncu dneva ugotovili, da se polovica stvari ni uresničila. Ste ob tem čutili razočaranje, jezo, nezadovoljstvo? Ali pa ste vendarle zaključili dan z nasmehom na obrazu in toplino v srcu?

Jaz sem si danes privoščila nekoliko daljši spanec, ker za razliko od mnogih, ki vsak dan zjutraj vstajajo in odhajajo v službo, vikende pa izkoriščajo za počitek, sama prav vikende preživljam nadvse aktivno od jutra do večera – predvsem zaradi aktualnega športnega dogajanja (ob vikendih so pač mnoge tekme in prireditve), pa tudi zaradi plesnih treningov in priprav na nastope z Daisykami. A četudi sem si tekom današnjega dne želela opraviti nekatere poslovne obveznosti, mi to ni uspelo. Načrte mi je prekrižala »poplava« v kopalnici – po težavah s tušem se je pojavila še težava z odtokom in vodovodno napeljavo. Kaj storiti? Besniti, se spraševati »Zakaj ravno danes in zakaj ravno meni?« in vzbujati v sebi še mnoge druge negativne misli… ali pa enostavno … ukrepati? Jaz sem izbrala slednje. Najprej sem spremenila svoje dnevne načrte, nato pa ob kosilu za pomoč pri reševanju nastale situacije prosila svoje starše. Moški naj bi se na take stvari vendarle bolje spoznali kot ženske, čeprav sem tudi sama ves čas razmišljala v pozitivni smeri. »Lahko se kaj novega naučim!«

In smo se skupaj lotili »moje« kopalnice. Vmes – prav v času največje prometne konice – je bilo treba v trgovino na drug konec mesta, mami se je mudilo na sestanek, meni ni uspelo v miru spiti popoldanske kave (za tiste, ki vam je kofetkanje eden najljubših hobijev, boste že vedeli, s kakšnimi občutki sem se soočala), razmišljala sem tudi o tem, da že dogovorjen športni intervju prestavim. A niti za trenutek nisem pomislila, da bi popravila v kopalnici prestavili za en dan ali da bi zamahnili z rokami in poklicali na pomoč strokovno usposobljeno osebo (ki bi jo seveda morali »mastno« plačati za nekaj minut dela).

Mojemu očetu in mami je uspelo odmašiti odtok, popraviti pipo in zamenjati cevi, sama pa sem zdaj, ko se dan končuje, nadvse ponosna in hvaležna. Ponosna na to, ker niti v enem trenutku dneva nisem poskušala za nastalo situacijo kriviti drugih, temveč sem ukrepala, kot sem pač najbolje znala in zmogla. Cevi res nisem menjala jaz, a staršema sem bila v pomoč, kolikor je bilo pač to potrebno. Pa še kopalnica je zdaj »kot prerojena«. Hvaležna pa sem zato, ker imam mamo in očeta, h katerima se kljub občasnim sporom lahko obrnem po pomoč ali nasvet. Da o tem, da se iz vsake stvari lahko nekaj naučim, ne govorim.

Tudi športni intervju ob kavi je uspel. In dan, čeprav se niti za minutko ni pokazalo sonce izza sivih oblakov, da bi razsvetlilo stanovanje in ogrelo moje telo, je prav tako prinesel veliko dobrega in lepega.

Na nas je, kako bomo videli dogodke ali ljudi v svojem življenju. Od naših mislih je odvisno, ali bomo ovire sprejeli kot izziv in se z njimi soočili v duhu pozitivne energije, ali pa se bomo zaradi njih pritoževali in tarnali, ker so nam prekrižale načrte.

Življenje je nepredvidljivo. To je dejstvo. Današnji dan bo kmalu minil, jutri se še ni zgodil. A to, kako mislimo danes, bo vplivalo tudi na naš jutri. Se boste v posteljo odpravili zadovoljni in hvaležni, s prepričanjem, da vas čaka še en zanimiv dan, kjer tudi ovire pomenijo priložnost za razvoj in napredek? Ali pa boste zaspali nemirni, z mislijo na težave in strahove, ki vas ovirajo v življenju? Odločitev je vaša.