­
  • c2480c76b8a32192d19515b59d84b240

Led. Žleb. Žled.

Slovenija je ohromela. Vse skupaj je bolj delovalo kot filmski prizor iz severnih dežel v Igri prestolov (»Winter is coming, Jon Snow.«) kot pa nam prej znana domača pokrajina. Predvsem je bilo vse skupaj fascinantno. Kako lahko narava v trenutku poskrbi za potezo, ki je ni izvedla že zadnjih petdeset let? Ljudje so se naučili novih besed – žleb? led? ne, žled! –, priučili so se pingvinske hoje in za trenutek so pozabili, da jim življenje ne bo ušlo izpod nadzora, če zamudijo pet minut v službo.

piše: Jure Marolt

  • 7e0feeb0584723e7cfbf97a16fb58574

Slast, strast?

Na predstavitvi podjetniških idej in tržnih niš se pojavi en model, ki se predstavi za novodobnega kupida. To je možak, ki svetuje drugim moškim, ki imajo težave v ohranjanju strasti v njihovem odnosu, kar je po njegovem mnenju glavni razlog za večino težav med partnerjema. Kako bo rešil to težavo? Tako da bo vsak mesec svetoval tem izgubljenim tičkom, kako vnovič prižgati luč strasti. Recimo skuhaj ji večerjo ali pripravi ji penečo kopel. Zato pa bi jim seveda zaračunal nekaj deset evrov konec vsakega meseca. Sam pozdravljam idejo tega novodobnega šepetalca dekletom, naj izkoristi svojo priložnost. Ampak ob tem se mi poraja vprašanje: a so tipi danes dejansko tako neumni in nesposobni, da morajo plačevati tako predvidljive nasvete?

piše: Jure Marolt

  • b5ff06a85118369756b7af43e231daf4

Reku, reku

Posedujem neverjetno sposobnost – upam, da jo še kdo in da v tej temačni sobani nisem sam -, da ljudem še vedno verjamem na besedo. Nekateri jim menda ljubkovalno rečejo obljube. Nekateri se jih kar pogosto poslužujejo, teh obljub, namreč. Veselo jih podarjajo vsaki naivni in preprosti duši, ki ji lepe besede in pravljice o magični prihodnosti vsake toliko sedejo. Tudi sam sem eden teh naivnih tepčkov. Zakaj pa ne, že od malih nog imam rad pravljice, kjer je čisto vse mogoče in čarobnost trenutka vedno užene desetletja zla.

piše: Jure Marolt

  • 7776e9668d7192450d67b1d14410f108

Najhujša je utrujenost od brezdelja

Človek je edina delovna žival. Razmisli malo o tem. Edina žival, ki verjame, da jo bo delo odrešilo. Ostala živa bitja delajo le toliko, da udobno živijo, pa naj gre za prehranjevanje, ustvarjanje doma ali parjenje. Človek misli, da ve več kot vse ostale in se je odločil, da bo delal sleherni trenutek v njegovem vsakdanu. Arbeit macht frei, kakopak.

piše: Jure Marolt

  • 5504e4c1860e26ef6bda39b0d173988a

Pisalo se je leto 1996

Pisalo se je leto 1996. Vedno sem želel začeti nekaj s »pisalo se je leto ...«, ker ima pridih pristne pomembnosti. Pa ni bilo pomembno leto. Morda tudi ni bilo leto 1996, ne spomnim se več. Vem, da sem bil takrat okrogli, golobradi fantič, ki je obiskoval sedmi razred osnovne šole. Morda šesti, ampak to so nepomembne malenkosti.

piše: Jure Marolt