Copata
Le čevlje sodi naj Kopitar! Kaj pa copate?
piše: Jure Marolt
Le čevlje sodi naj Kopitar! Kaj pa copate?
piše: Jure Marolt
Sovražim novoletne zaobljube. Sovražim jih bolj kot žilav kos govedine, tisti slab izgovor za mestni dodatek nedeljskemu kosilu. Zaobljube so le odišavljeni izgovori. Majhni kozmetični popravki resnih problemov. Ko človek začuti, nekje globoko v sebi, da želi nekaj na sebi spremeniti, mora to storiti isti trenutek. Brez odlašanja, takoj zdaj, sicer ti nikoli ne uspe. Kot tisto, ko se ljudje odločijo, da bodo začeli hujšati, medtem ko imajo pred sabo vrečko čipsa in polna usta drobtin. Jutri začnem, si ognjevito rečeš. Jutri pa res.
piše: Jure Marolt
Ko si mulc, ti gredo na živce starši. Ko si študent, so ti dosadni tisti, ki so že v službi. Penzionistov pa nihče ne mara, ker se jim nikoli nikamor ne mudi, še najmanj v smrt. Povsem razumljivo je, da so nam druge generacije nerazumljive. To me sploh ne moti, pač drugače gledamo na določene stvari. Sedaj sem ugotovil, da mi gredo na živce mulci. Tisti, ki zaključujejo osnovne šole ali so komaj prestopili prag srednješolskega hrama znanosti. Ti tamali, ki so vsi najboljši, najlepši in najbolj čudoviti primerki človeške vrste, v resnici so pa najbolj občutljiva in nesamostojna vrsta bitij, kar jih je kdaj bilo.
piše: Jure Marolt
Kdor je bil že večkrat v tattoo studiu ve, da so najboljše muffin pavze. Te nastopijo po približno dveh urah špikanja, ko tako mojstru (tetovatorju) kot žrtvi (v dotičnem primeru meni) pade sladkor. Tokratna pavza pa je bila nekaj posebnega, saj nas je ravno takrat obiskal prav poseben možak.
piše: Jure Marolt
Ena tistih stvari, ki mi res najtežje sedejo. Dejansko me užalosti, občutek, ki se ga sicer na vse pretege izogibam. Ko ljudje ocenjujejo druge, ne da bi jih poznali. Na podlagi videza. Njihovega trenutnega počutja, pravkar izpraznjenega kozarca vina, karkoli že je razlog zato. Kar me boli je tisti zaničevalni pogled in sovraštvo, ki ga je možno razbrati iz njihovih predvidljivih besed. Ampak s tem, ko se posmehujejo drugim, ki jih sploh ne poznajo, se posmehujejo dejansko le samemu sebi.
piše: Jure Marolt