Sokolc. Te dni v njem številni prostovoljci pomagajo zbirati hrano, pijačo, obleke in obutev ter opremo za pomoč žrtvam poplav v Srbiji in Bosni. Natančno pred tednom dni pa je bil v tej isti stavbi, ki se ji drugače reče Narodni dom, organizirana dobrodelna dražba Triptiha, ki so jo ustvarili trije novomeški slikarji.

piše: Sabina Gosenca

Zdaj pa mi, cenjeni Novomeščani in Novomeščanke, povejte… kje v dolenjski prestolnici je v tako kratkem času narejenega toliko dobrega? V prostorih občine bi si upala trdit, da ne…

Pripadniki avtonomne cone Sokolc Nejc Smodiš, Igor Obradinović in Sebastjan Šeremet so umetniki, ki so že drugič sodelovali z RK Novo mesto in so tudi tokrat želeli, da gredo zbrana sredstva v dobrodelni namen, za akcijo za obnovo hiše, družini iz okolice Novega mesta, ki tovrstno pomoč nujno potrebuje. Z dobrodelno dražbo so zbrali kar 3000 evrov!

Z Nejcem Smodišem sva intervju opravila nekaj dni po uspešno zaključeni akciji. Več pa v nadaljevanju:

Projekt je končan, dobrodelni triptih je vsekakor uspel, nekaj prespanih noči je zdaj za vami… kako lahko zdaj opišeš občutke ob vsem, kar ste ustvarili?

Uff! Občutki.. nismo še čisto dojeli, ker je bila ‘norišnica’ en mesec, zdaj je pa tišina in ne vem, kako se počutit! Totalen šok je bil, ko je sliko odkupil meni neznan človek in ne kako večje podjetje, kasneje sem izvedel, kdo to je – da je oče enega nastopajočih glasbenikov v projektu, tako da v končni fazi je bila res glasba skupni imenovalec letošnjega triptiha! Sigurno sem vesel, da je mimo, in žalosten ob enem, tako kot sem vedel, da bo. 😉 Važno je, da je slika prodana in da ima ta družina nekaj od tega – uspeh!

To ni bila prva tovrstna akcija, jo lahko primerjaš s kakšno od prej? Ste se kot “prekaljeni umetniški mački” zadeve lotili kako drugače, ali ste se spet bolj prepustili vsakodnevni kreativnosti, ustvarjalni energiji, spontanosti…?

To je bil 2. dobrodelni Triptih. Po prvem sem pričakoval, da bo interes večji in bo zadeva sama po sebi zrasla v nekaj vsakoletnega, a žal nič! Zato lani ni bilo triptiha, za letos pa sem se odločil, da bom spet oživel projekt, vzel sem si en mesec časa, organiziral vse, dobil približno 22 bendov za popestritev projekta (to je tisto, kar je letos drugače od lani). Pri slikanju smo delali po istem principu kot prvič, s tem, da smo letos delali na platna, lani na les. Letos smo se odločili za sokolske barve, barve alternative… črno rdeča kombinacija, vse ostalo je prišlo spontano. rdeča nit pa je bila glasba- z ene strani jo je Seba upodobil skozi logiko, razum.. z druge strani sem jo jaz s srcem, strastjo!

Koliko ur ste vložili v ta projekt: koliko ur dnevno ste slikali? Ste bili v Sokolcu vedno vsi trije hkrati? Koliko barv (in kakšne) ste pri umetniji porabili?

Hmm ur!? Takole, cca 20 dni, po 6 polnih ur na dan samega slikanja, ostali čas – skiciranje, usklajevanje, počitek, kreganje in kosilo 😉 Bili smo cca 12 ur na dan v Sokolcu, slikali pa smo včasih vsi trije, včasih eden, najpogosteje dva.. Igor ima navado delat sam, zato je sliko redno nosil v drugi kot galerije. 😉 Tehnika akril na platno… uporabljali smo predvsem rdečo, črno in rumeno, malenkost modre in še malo bele barve. 😉

Imaš že kak načrt za nov podvig?

Želim narediti triptih res velik projekt, na državnem nivoju, da bi se istočasno slikalo po vseh večjih mestih Slovenije, mogoče tudi čez mejo! Zaenkrat v Sokolcu potekajo filmski večeri, vsak četrtek do konca meseca, na katerih predvajamo dokumentarce o človeški neumnosti in kaj delamo eden drugemu in našemu planetu;) Potem pa se bomo lotili dobrodelnega projekta Pasji dnevi, kjer bomo s pomočjo glasbenih skupin poskušali zbrati denar za pasje zavetišče v Bosni, kjer hoče enemu tipu občina pobit 50 psov. Fokus pa je tudi za naslednje leto že naredit načrt in izpeljati največji pustni karneval, kar je kdaj bil pri nas, če bom dobil denar, seveda… če bo vse po sreči, bomo na tem začeli delat že septembra, ampak slabo kaže zaenkrat.

Vas je ob ustvarjanju prišel podpret tudi kdo od vrha občine NM, glede na željo nekaterih po zaprtju Narodnega doma?

NOBEDEN, uspelo mi je dobit nekaj denarja za zaključno prireditev/pogostitev, to je pa vse.. Enostavno jih ne zanima oziroma si ne vzamejo časa. Ampak mene to ne moti, dokler nam pustijo, da ustvarjamo, je tudi dovolj velika podpora! Žalostno pa je, da kljub vsem projektom, ki jih imamo, kljub vsej dobrodelnosti, ki jo izvajamo, vsem pobudam in predvsem referencam, ki smo jih nabrali skozi leta, večina še vedno ne da priložnosti nam, v smislu resnih kandidatov za dokončno uporabo te stavbe. ŽALOST. Eden od ciljev projekta je bila tudi želja, da obudimo dogajanje v mestnem jedru! Ampak tudi to žal neuspešno.. Novo mesto je … hmm … nimam besed! Skratka, imeli smo zastonj koncerte, slikanje v živo, pogostitev, hrano pijačo, vse brezplačno… obisk pa katastrofalen, od 14 koncertov tekom triptiha so bili štirje zadovoljivo obiskani, vse ostalo PORAZNO! Ampak vseeno hvala vsem, ki so nas podpirali, tako obiskovalcem kot tistim, ki so nam pomagali z materialom, in še posebej glasbenikom!