V Klubu Marof je v četrtek zvečer potekala 2. javna tribuna Iniciative NOVO MESTO 2020 na temo Mladi, šport, kultura, zdravstvo in izobraževanje. Cilj tovrstnih tribun, ki bodo sledile tudi v prihodnjih mesecih, je postaviti izhodišča za strategijo občinskega razvoja v naslednjih letih. Še posebej pa se je tudi tokrat izpostavila problematika infrastrukture, ta je predvsem za šport in mladino v Novem mestu pomanjkljiva.

piše: Sabina Gosenca

Gostje javne tribune so bili Primož Kobe, Mitja Ličen, Milena Kramar Zupan, Sara Draškovič in Simon Kardum, vsi pa so se strinjali, da je potrebno v današnjih razmerah iskati nove, bolj dinamične (in tudi drzne) pristope, ki pa zahtevajo pregledno določene pogoje in prioritete (naloga lokalne skupnosti).

Simon Kardum, direktor Prostora urbane kulture Kino Šiška, je med drugim izpostavil: “Upam, da se MO NM zaveda, da mora pripravit lokalni program za kulturo. Sicer pa sem zelo vesel, da ima Novo mesto veliko atributov, da dejansko postane mesto. Ima infrastrukturo – od avtorskega gledališča do undergrounda (Sokolc), ima tudi pomembne točke kot so Založba Goga (ki ima kafeterijo, česar v LJ recimo ne najdeš)…”

Javno zdravstvo pred zasebnim

“Močno primarno zdravstvo, ki spada pod domeno lokalne skupnosti, je temelj zdravstva. Pri nas je to zelo podcenjeno v primerjavi s sekundarnim in terciarnim zdravstvom, ki je domena države. Denarja zmanjkuje povsod. Govori in piše se o tem, da je zdravstvo pred bankrotom, da bomo ostali brez pravega zdravstvenega sistema. Ni vse res. Veliko se da s pametnim vodenjem in pametno strategijo narediti na primarnem nivoju, v lokalni skupnosti,” je izpostavila direktorica ZD Novo mesto Milena Kramar Zupan in na vprašanje, kako naprej, dodala: Krepiti je treba javno in močno zdravstvo, ki skrbi na preventivi. Veliko je treba delat na promociji zdravega življenja. Samo zdrava in poštena pamet nas bo pripeljala v lepši jutri.”

Mladi potrebujejo dobre zglede

Mladinska delavka Sara Draškovič je med problematikami pri mladih poleg visoke stopnje brezposelnosti izpostavila tudi pomanjkljivo infrastrukturo, predvsem v smislu mladinskega centra. “A vnaprej se je treba poenotit, kaj je njegova vsebina. V NM še ni točno jasno, kaj želimo z mladimi počet. Mladi potrebujemo pozitivne zglede, dobre zgodbe, kreativne posameznike… Pomembno je spodbujati!”

Predolgo načrtovanje projektov jemlje energijo

“Novomeška kulturna scena je zelo razpršena. Mnoge organizacije se borijo za denar med seboj, a v bistvu ne vidijo tega, da eni druge zelo potrebujemo,” pa je med drugim izpostavil Mitja Ličen iz Založbe Goga. “Pri javnih zavodih se reže pri programu, medtem ko so se morali zasebni zavodi začeti ukvarjati s temeljnim vprašanjem, zakaj sploh obstajajo oziroma kako bodo preživeli. Od delavca pričakujem STRAST, tako lahko delamo presežke. Od lokalne skupnosti pa pričakujem minimalne pogoje, strategija je ena od njih. Na nivoju lokalne skupnosti se je treba odločiti, kaj bomo delali letos, kaj naslednje leto… Projekti so po več let v pripravah, kar ni dobro, to načrtovanje nam jemlje energijo. Pomembno se nam zdi tudi, da bi bila občina bolj senzibilna do novih pojavov v okolju.Ključna stvar, kjer vidim vlogo občine, je skupno sodelovanje na večjih razpisih.”  

Športna infrastruktura bi za mlade morala biti brezplačna

Tudi v odzivih drugih udeležencev javne tribune, med katerimi je bilo kar nekaj znanih obrazov, tudi takšnih, ki so aktivno vpeti v politično delovanje MO NM,  je bilo slišati, da se MO NM vse več občanom in zunanjim opazovalcem zdi občina zamujenih priložnosti. Teniški navdušenec Jiri Volt je med drugim izpostavil, da se občina, ki ima strategijo športa do leta 2020, te strategije ne drži. “Kar pa zadeva delitev občinskih sredstev – šport bi si zaslužil več denarja. Je pa res, da nekateri klubi živijo še v preteklosti, hočejo, da bi jim občina dala denar, pozabljajo pa na razpise, kjer bi lahko dobili denar. In še to, športni objekti bi morali biti, sploh za mlajše od 15 let, brezplačni, ne pa, da se Agenciji za šport plačuje najemnina. V NM bi lahko imeli tudi ledeno dvorano.”

V prihodnje več drznosti?

“Apatija ljudi je velika, drznosti ni. Treba jo je prebudit,” je ob vprašanju, kako naprej, izpostavila Kramar Zupanova. Mitja Ličen je dodal: Nekaj posameznikov v občini je zelo drznih, morali bi jim dati le več priložnosti.” Sara Draškovič pa je bila še bolj odločna: “Se mi zdi, da mladi včasih več ne računamo na občino, manjka nam drznosti. Računam, da mlada generacija potegne, da ji starejši dajo zgled… in da morda že jeseni stopimo na neko novo pot!” 

O tem, kaj o problematiki športa in športne infrastrukture meni tekač Pirmož Kobe, pa v posebnem prispevku nekoliko kasneje!

Fotogalerija: avtorica – Sabina Gosenca