Pazi, kaj si želiš. Morda se tvoja želja tudi uresniči. Vse naše življenje nas vodijo neke želje, ki se razlikujejo pri vsakem posamezniku. Nekateri želijo denar, drugi slavo, tretji pet otrok in urejen vrt, četrti pa le naslednji obrok. Težava z željami je v tem, da se človek po navadi nikoli ne zadovolji.
piše: Jure Marolt
Prihraniš veliko denarja, dovolj, da živiš lepo in urejeno, a ga naenkrat hočeš še več. In potem, ko ga imaš še več, ga hočeš še več. Namesto ene zaposlitve si najdeš še drugo, ker imaš s tem dve plači. A cene, ki jo moraš zato plačati, ne upoštevaš. Cena je tvoj prosti čas, druženje z ljudmi, ki so ti blizu, vrtoglav način življenja, ki v svojem prehitrem tempu ne dovoli, da globoko vdihneš. Potem se enkrat zaveš in imaš več denarja, kot ga boš kadarkoli potreboval, a živiš sam, ker si s svojo pohlepnostjo odgnal druge ljudi iz svojega življenja, hitreje se staraš, ker si postal verižni kadilec in spiješ tri kave do prve dopoldanske malice in imaš dvajset kil več, kot bi si želel. Ampak lej, denarja imaš pa veliko.
Znanstveno dokazano je, da so ljudje, ki so kdaj na loteriji zadeli večjo vsoto denarja, čez leto dni bolj revni, kot so bili pred zadetkom. Ker vmes razvijejo grde in drage razvade, ki jim vztrajno odžirajo tisti denar. Ko pa tega zmanjka, pa tudi nimajo več, da bi te drage razvade vzdrževali.
Nič ni narobe, če si kdaj v življenju rečeš, da si zadovoljen s tem, kar imaš. To ne pomeni, da se zadovoljiš in izgubiš strast v svojem življenju, ki bi moralo biti vodilo vsakega pri njegovem delovanju, ampak da te pohlep ne premami. Nekateri hrepenijo po slavi, pa se ne zavedajo, da težje najdeš zadovoljno in srečno slavno osebo kot pa Črnogorca, ki uživa v delu.
Bral sem teorijo kitajskega filozofa, čigar imena si seveda nisem zapomnil, ker so vsa preveč podobna, ki je dejal, da je idealna življenjska teorija pol-pol. S tem je hotel povedati, da mora imeti človek toliko, da mu je lepo v življenju, a še vedno ne dovolj, da bi si lahko privoščil vse, kar mu pade na pamet. Da je zadovoljen s sabo, a še vedno hrepeni po več. Da ga žene želja po boljšem, a ne na račun drugih. Pol-pol. Nekaj imaš, vsega še zdaleč ne. Imaš pa zato nasmeh in manj gub, ker ne dovoliš frenetičnemu ritmu sodobnega življenja, da te posrka v svoj vakuum in razgradi vse vredno, kar si nekdaj nosil v sebi.
Mislim, da je tisti, ki je načrtoval človeka, povsem pravilno določil njegova življenjska obdobja. Ko začnemo odraščati in se spoznavati s pastmi življenja, ga jemljemo za najbolj samoumevnega. Okoli dvajsetega leta, ko naj bi bil človek fizično na svojem vrhuncu, je tudi najbolj neumen. Potem z leti, vzporedno z degradacijo svojega videza, začne stvari dojemati bolj celostno in rožnato. Zato lahko v zadnji tretjini svojega življenja sprejmemo vse gube, polomljene okončine in nesramno neprivlačen obraz v ogledalu, ker smo sprijaznjeni s tem, da smo življenje živeli, in ne da smo ga le preživeli.
Nihče ni še nategnil življenja, ni ga junaka. Številni so ga želeli pretentati, pa jim ni uspelo. Če hočeš denar, slavo, najbolj hudo bejbo ali direktorski stolček, za katerega se poteguje še dvajset drugih ljudi, boš zato plačal davek. Davek na dodatne želje. Hotel si preveč, zato ti življenje nekaj da, drugo ti pa vzame. Človek ni nikoli zadovoljen. Žival v naravi je zadovoljna, če je uplenila naslednji obrok. Ona ne kopiči hrane za dva meseca vnaprej. Zadovolji se, ko so zadovoljene njene primarne potrebe. Človek je pa razvil še nešteto drugih potreb in je pripravljen žrtvovati svoje življenje, zato da jih izpolni. Poanta življenja ni v tem, da imaš vse. Poanta je v tem, da ljubiš, živiš, se smeješ, uživaš, kdaj zajebeš, se zabavaš, sprehajaš, uživaš v pomladi in da nikoli ne izgubiš tiste iskrice v očeh. Iskrice, ki da drugim vedeti, da se za njimi skriva prijazen in dober človek, ki se trudi, tudi ko mu ne uspe. Ki ljubi, ker drugače ne zna, in ki ne obsoja, česar ne razume. Mislim, da takemu tudi življenje na koncu razkreči noge, da vsaj enkrat užije vse te sladke sokove, ki jih ponuja. Da se predata strasti in v tem brezsramno uživata.