Nekateri prizori iz otroštva se ti živo vžgejo v spomin, kot bi ti nekdo osmodil kožo z žerjavico. Mislim, da sem imel 11, 12 let. V spalnici svojih staršev, kjer je močno opit ležal moj oče. Za njim sem počistil vso bruhanje, ki ga je izločil po postelji in ob njej. Najbolj nenavadno pa mi je bilo dejstvo, da tam leži trideset let starejši moški, sicer mogočna figura, povsem nemočen, ki se je smilil samemu sebi, medtem ko je njegov otrok pospravljal njegovo bruhanje. Takrat sem si obljubil, da nihče od mojih potomcev mene ne bo nikoli videl v takem stanju.
piše: Jure Marolt
Moj fotr ni bil nikoli pijanec. Pač eden tistih, ki je preveč spil, ko je bil v družbi, ker ga je to hkrati razpoložilo in opogumilo. Tak, kot so bili včasih domala vsi. Tisti, ki so rabili alkohol zato, da so ubežali vsaj za trenutek ali dva iz svoje kože. Alkohol kot izhod v sili.
Nisem čistun, ne razumi me narobe. Tudi sam pijem, ampak v večini primerov pazim, kako doziram. To pomeni, da se ga ne napijam samo zato, ker se ga lahko. To pomeni, da ne pijem zato, ker bi rad ubežal nečemu v svojem življenju. To pomeni, da nikoli ne pijem zato, ker verjamem, da zaradi tega izpadem kul. To je bil mogoče trend pri naših šestnajstih, potem je pa to le beden izgovor zato, da s tem zakriješ globlje rane. Vsak kdaj zajebe, temu se je nemogoče izogniti. Gre za to, kako v takem položaju potem odreagiramo oziroma kako se ob tem obnašamo.
Alkohol večino ljudi zamori, to je povsem jasno. Ne nabije te z energijo, ampak te trdno prizemlji, vzame ti večji del elana, zamegli čute in razsodnost.
Slovenska folklora je ta, da je bolan tisti, ki nima glažka v roki. Glaž kot simbol klenega, pokončnega človeka. Na kamnitih stopnicah pred vrati zidanice, obsijan s soncem, kot da bi sam Dioniz pozdravil njegovo odločitev. Dokler seveda človek ne začne delati kretena iz sebe.
Agresivni pijančki. Tisti, ki so pri belem dnevu nedolžno jagnje, zvečer po nekaj pirih pa najbolj glasno, grozeče in nadležno bitje, ki se čuti dolžnega obračunati z vsemi. In tisti »prijetni« vonj, ki je globoko zažrt v njihovo kožo in se ga ne znebijo, četudi se cele dneve drgnejo v banji. Ljudje morajo čim prej ugotoviti, da se ne morejo oprijeti alkohola kot zadnje rešilne bilke v svojem življenju, ker jih bo potegnil le še globlje. In kar je pri alkoholikih še najslabše, imajo neverjetno sposobnost, da v svoj drek porinejo še veliko tistih, ki jih obkrožajo.
Zgodbe ljudi, ki so živeli z alkoholiki, so pogosto najbolj pretresljive. Fizično nasilje, psihično izživljanje, konstantni strah v zraku, ki je prisoten tako pogosto kot vonj po pivu v zadahu dežurnega krivca za nastalo situacijo. Zanimivo, da se marsikdo oprime steklenice zato, da ubeži realnosti, a se ne zaveda, da potem v svojo skrivenčeno realnost potegne še marsikoga drugega. Nobena druga stvar ni uničila toliko družin, življenje, zakonov in zvez kot prav alkohol.
Vidite torej nesmiselnost tistih pivskih nominacij? Kdo več spije v čim krajšem času in se s tem postavlja pred drugimi? Sam bi bil najbolj srečen, če bi posedoval sposobnost Azijcev, ki se opijejo že takrat, ko samo odprejo steklenico piva. Menda jih jebe nek encim, ki ne prebavlja alkohola. Veš, koliko denarja bi potem privarčeval? Skrajni čas je, da nehamo poveličevati tiste, ki lahko spijejo največ, ampak se poveselimo s tistimi, ki so ob kozarčku ali dveh najbolj zabavni, prijetni in pripravljeni za ples. Poanta alkohola ni v tem, da te čim prej zadene, ampak da ga dejansko zaužiješ s čim več čuti. Hedonistični pristop do dobre kapljice se je izgubil v dirki za čim hitrejši fiks. Namesto alkoholnega delirija bi človek moral izgubljati razum ob tem, ko poizkuša zaužiti vse lepo, kar mu ponuja oseba ali trenutek. Mene je včeraj navdušilo mlado dekle na invalidskem vozičku, ko je s tako pristno navdušenostjo in iskrenostjo z vsako svojo potezo izžarevalo nekaj težko dosegljivega. Ker se niti za trenutek ne smili sama sebi, čeprav ji je veliko vzeto, saj se zaveda, da ji je obenem mnogo več dano. Ona ima nekaj, česar jaz še nimam, a vztrajno iščem.
Kozarček vina na dan odžene zdravnika stran. Liter vina na dan te pa zjebe do amena. Človek bi moral imeti le moralnega mačka, ker ni ogovoril tistega lepega dekleta, ki ga je dlje časa opazoval, ne pa da se vsako drugo jutro komaj sestavi, ker je včeraj spil več kot njegov kolega in se potem s tem še hvali.
