Uradno tretji dan Evropskega prvenstva v Litvi, zame pa 4. dan v Klaipedi gre počasi h koncu. Kar se tiče tekmovanj v skupini D, v kateri igra slovenska reprezentanca, je bil to prost dan. In priložnost, da se gremo tudi novinarji malo turiste. A čisto brez dela vendarle ni šlo.

Ob pol enajstih dopoldne smo se novinarji in predstavniki KZS zbrali v konferenčni dvorani poleg hotela Amberton v središču Klaipede, kjer prebivajo vse reprezentance, ki igrajo v skupini D. Prišli so tudi trije igralci naše izbrane vrste – Matjaž Smodiš, Uroš Slokar, Sašo Ožbolt in »nesojeni« reprezentant v letošnji reprezentančni akciji Rašo Nesterović, sicer ambasador EuroBasketa 2013, ki ga bo gostila Slovenija. Manjkala nista niti selektor Božidar Maljković in pomočnik Aleksander Sekulić. Jaz sem posnela intervjuja z Rašom Nesterovićem, ki je oznanil konec kariere (članek je na povezavi), in z Matjažem Smodišem (članek bo objavljen v soboto na Kosarka.si).

Ustvarjalne urice sva z Dragom preživljala v kavarni hotela Amberton, medtem ko je najin kolega Rado danes odšel na enodnevni izlet v Rigo. Občasno so se nama v pritličju hotela pridružili tudi nekateri naši košarkarji – prijetno je bilo na hitro poklepetati z obema Krkašema v reprezentanci, Edom Murićem in Zoranom Dragićem, v roke mi je (kot vedno spoštljivo in z nasmehom na obrazu) segel tudi Goran Jagodnik. No, s taktično potezo sem (malce hudomušno rečeno!) presenetila tudi nam znanega gruzijskega reprezentanta Vladimerja Boiso, ko sem s foto aparatom ovekovečila njegov intervju za gruzijsko televizijo, kasneje pa se še sama fotografirala z njim. Je treba zmesti nasprotnika pred naslednjo tekmo slovenske reprezentance, he he 🙂

Sončno popoldne sem s kolegom Janom, predstavnikom mlajše generacije novinarjev, izkoristila za sprehod po ulicah Klaipede. Prijetno mestece, sploh tisti del ob morju. In sprehod je tudi prav prišel, sploh če pomislim, da polovico dneva tako ali tako preživim ob računalniku ali z diktafonom v rokah in slušalkami na ušesih. Utrinke iz Klaipede si poglejte na fotkah…

Spila sem še svojo tretjo kavo, potem pa sva se z Dragom pozno popoldne končno vrnila v Palango. In končno tudi v tem 25 km oddaljenem mestecu naletela na sončne žarke. Idealna priložnost, da se torej sprehodiva do slovite peščene plaže. Ni nama bilo žal.

Ko pogled seže v daljavo, ki ne pozna meja… ko se morje in sonce združita tam nekje daleč, ko slišiš le šumenje morskih valov in rahel piš vetra. Pesek mi polzi skozi prste na nogah, hladno morje me sicer odvrne od kopanja, a ne more mi vzeti občutka svobode, miru in notranjega zadovoljstva. Užitek, ki mu ni para.

Iz sprehoda sva se z Dragom vrnila z dvema polnima vrečkama – pivo zanj in za Rada, ki se bo čez nekaj ur vrnil iz enodnevnega izleta v Rigo, pa piščanec, kruh, salama, koruza. Čas je za večerjo… Zame pa še čokolada in steklenica Baileysa, mojega priljubljenega likerja. Pač, piva ne pijem. 😉 Obeta se še en ustvarjalen večer – članek o Smodišu, preverjanje elektronske pošte, klepet s prijateljicama po chatu. Lepo mi je.

V trenutkih, ko pišem te vrstice, izvem, da je slovenska nogometna reprezentanca izgubila tekmo proti Estoniji. Izvem, da je nekdanji rokometni reprezentant Iztok Puc hudo bolan. Izvem, da je moja novica – intervju z Nesterovićem med najbolj branimi na portalu Kosarka.si. Življenje, le kaj mi prineseš jutri? Se pustim presenetit… no, nič ne bi imela proti zmagi Slovenije na Gruzijo.

Pozdravček iz Litve do naslednjega javljanja…

SABY