Telovadec Leon Štukelj, baletna umetnika Pia in Pino Mlakar, kolesarji Sandi Papež, Bogdan Fink, Gorazd Štangelj, Uroš Murn, Jure Zrimšek, telovadka Jasna Dokl, atlet Igor Primc in košarkar Matjaž Smodiš so športna imena, ki se jih spomnim v trenutku, ko me nekdo povpraša: »Kdo so novomeške športne legende?« Ponesli so ime Novega mesta širom po svetu, nekateri od njih pa so v vrhunskem športu aktivni še danes in tako vzor mnogim mladim. Ko govorimo o športni zgodovini dolenjske prestolnice, nikakor ne moremo mimo sokolskega gibanja, ki je bilo prisotno ob koncu 19. ter v začetku 20. stoletja. Legendarni olimpionik Leon Štukelj, rojen 12.11. 1898 prav v Novem mestu, je še danes v ponos mnogim Slovencem, športnim navdušencem pa sploh. S telovadbo se je začel ukvarjati pri novomeškem Sokolu in leta 1922 na svetovnem tekmovanju v Ljubljani dosegel 2. mesto. Nastopil je na sedmih velikih tekmovanjih in skupno osvojil 20 kolajn: 8 zlatih, 6 srebrnih in 6 bronastih. Samo na olimpijskih igrah je skupno osvojil 6 kolajn: dve zlati v Parizu 1924, zlato in dve bronasti v Amsterdamu 1928 ter srebro v Berlinu 1936.

Najdaljšo športno tradicijo v Novem mestu imajo atletika, kolesarstvo, košarka, odbojka, nogomet, rokomet, tenis in gimnastika. Preveč bi bilo naštevanja, če bi se omejila le na posamezne športe in naštevala dosežke posameznih športnikov ali športnih kolektivov, sploh tistih še iz časov bivše skupne države Jugoslavije. Dejstvo je, da v vseh klubih spoštujejo tradicijo in da brez podpore sponzorjev, lokalne skupnosti, predvsem pa športnih zanesenjakov, ki mnogo svojega dela v klubih opravijo voluntersko, ne bi bilo takih uspehov.

V novejšem obdobju športa v Novem mestu (od preloma tisočletja dalje) pa so v ospredju – vsaj kar se tiče uspehov na državnem ali mednarodnem nivoju – košarkarji Krke (državni prvaki 2000, 2003 in 2010, udeleženci jadranske lige NLB in tudi evropskih tekmovanj), kolesarji Adrie Mobil (najboljša kolesarska ekipa v Sloveniji zadnjih nekaj let, ki beleži tudi uspehe na mednarodnih dirkah), nogometašice ŽNK Krka (večkratne državne prvakinje in pokalne zmagovalke, udeleženke UEFA lige prvakinj), tekmovalci in tekmovalke v borilnih veščinah (tajski boks – Mirko Vorkapić, ju jitsu – Tamara Strnad, kick box – Sabina Šehić), atleti AK Krka (Igor Primc, Gregor Kokalovič, Primož Kobe)…

Ob dosežkih vrhunskih športnikov pa ne gre zanemariti niti dejstva, da je v Novem mestu dobro poskrbljeno za rekreativni šport in šport mladih. Delavske športne igre, ki potekajo v organizaciji Agencije za šport Novo mesto in v katerih tekmujejo različni delovni kolektivi, so zabeležile 50. sezono delovanja. Uspehe na številnih šolskih športnih tekmovanjih in tekmovanjih pod okriljem nacionalnih panožnih zvez pa dosegajo tudi mladi, obetavni športniki.

Finančna in gospodarska kriza v zadnjih letih se je odrazila tudi v novomeškem športu. Sponzorji so zmanjšali svoje vložke, manjša je tudi občinska podpora. Ne glede na to pa športni in timski duh, motivacija in želja po zmagah ostajajo. Klubi se vse bolj zavedajo pomena dela z mladimi, saj le ti zagotavljajo nadaljevanje tradicije – kakovostno delo v mlajših selekcijah klubov in društev jasno in glasno izpostavljajo tudi sponzorji (predvsem Krka). Črna točka novomeškega športa so neustrezni športni objekti, ki v marsikaterem pogledu ne ustrezajo kriterijem organizacije tekmovanj na mednarodni ravni. Že več let se govori o pokritju kolesarskega velodroma v Češči vasi, v naslednjih petih letih naj bi do tega (če le ne bo ostalo zgolj pri načrtih na papirju in besedah na novinarskih konferencah) res prišlo. Športni park Portovald z neustreznim atletskim stadionom, nogometnim igriščem ter manjkajočo infrastrukturo, ki bi sodila v športni park ob Krki) je prav tako že nekaj let v središču zanimanja dolenjske športne javnosti. Da o olimpijskem bazenu, ki ga Novo mesto kot edina Mestna občina v Sloveniji nima, ali o večnamenski športni dvorani, ki naj bi jo zgradili za potrebe košarkarskega evropskega prvenstva 2013, ne govorimo.

Kaj prinaša prihodnost, je seveda težko napovedati, saj je življenje preveč nepredvidljivo. Tako kot vse oblike razvedrila, tudi šport ponuja utopijo, svet, kjer je vse mogoče, kjer se prepletata dramatičnost in nepredvidljivost, svet, kjer lahko vedno najdemo tudi evforijo. Novo mesto je gotovo mesto športa, zmagovalcev in športnih legend, navijačev in podpornikov. Treba pa se je zavedati, da so del športa tudi porazi, ki prinašajo lekcije za boljši jutri.

Od nas, ki imamo radi šport, ki smo dejavni na tem področju (bodisi kot aktivni športniki bodisi kot mentorji, trenerji, starši, novinarji ali člani upravnih odborov društev oziroma klubov), pa je odvisno tudi to, ali bomo tudi v prihodnje podpirali osnovne vrednote, ki jih šport skriva v sebi: vztrajnost, disciplino, predanost, odločnost in pogum ter prepričanje, da so sanje dosegljive, če verjamemo vanje!

OPOMBA:

– Če sem koga od športnikov pozabila omeniti, pa meni, da bi moral biti omenjen, se iskreno opravičujem. Se zgodi…
– Ta zapis se bo morda v kratkem še kaj spremenil, je pa nastal z določenim razlogom. Kakšnim, vam trenutno še ne morem zaupati, zagotovo pa lahko rečem – HVALA TISTIM, KI ME PODPIRATE NA MOJI POTI, PA TUDI TISTIM, KI SE RAJE KOT Z LASTNIMI ŽIVLJENJI UKVARJATE Z ŽIVLJENJI DRUGIH.

Jaz verjamem, da se dobro vrne z dobrim in da nihče ni tako dober, da ne bi mogel biti še boljši.