Jaka Može je že dve desetletji predan motokrosu. Tekmovalnih izkušenj ima veliko z dirk za evropsko in svetovno prvenstvo, veselil se je tudi že naslova državnega prvaka, v zadnjih letih se preizkuša tudi kot trener. V prav posebni vlogi pa je od 6. februarja letos, ko sta z zaročenko Petro postala starša.

»To je bil najsrečnejši dan v mojem življenju. V svoji športni karieri sem osvojil že veliko zmag in naslovov prvaka, česar se ne da pozabiti. A rojstvo otroka je najslajša zmaga. Seveda sem vse dogajanje okoli rojstva sinčka Lana spremljal od blizu, ker sem želel biti zraven tako pomembnega dogodka,« pripoveduje Jaka, ki bo 16. aprila dopolnil 27 let. »V očetovski vlogi mi je zelo lepo, ampak je tudi to res, da se ti življenje ob rojstvu otroka obrne na glavo. Previjanje plenic, pomoč Petri pri dojenju, podiranje kupčkov – pri vsem tem sodelujem tudi jaz, a mi ni težko.«

Ob očetovski vlogi je Jaka še vedno aktiven tudi na motorju, čeprav manj kot v preteklosti. V ospredju je zdaj družina, vse ostalo sledi temu. »Še si želim tekmovati, a samo v drugi polovici sezone, ko bi rad odpeljal nekaj tekem na domačih tleh.« Motorji so njegova strast že od otroštva, z motokrosom se je začel ukvarjati, ko je bil star 7 let. »Ne predstavljam si življenja brez tovrstnega hrupa in vonja po bencinu. Vem, da bo vse moje življenje v garaži stal vsaj en motor, da se bom lahko vozil z njim, ko si bom to zaželel. To je moja droga in adrenalin.« Svoje znanje in izkušnje že deli tudi mlajšim, Miran Kovačič je eden od njegovih varovancev, ki že dosega zmage v svoji kategoriji. Ker pa se Jaka zaveda, da leta hitro bežijo in da je treba misliti tudi na prihodnost, se že nekaj časa ukvarja še z eno dejavnostjo – ima svojo spletno trgovino z moto opremo. Kliknite na www.jakamoze.com, pa boste izvedeli več.

Na vprašanje, kako razmišlja o vzgoji svojega otroka, njegovi prihodnosti in povečanju družinice še za kakšnega člana, pa Jaka pravi: »Ko sem sporočil vest, da sem dobil sina, so kolegi takoj pomislili »Evo, naslednik očeta. Še en novi motokrosist.« Ampak resnica je, da ne vem, ali bo to Lanu všeč, jaz mu zagotovo ne bom vsiljeval voženj z motorjem. Imel bo možnost, da se sam odloči, ali bo šel po mojih stopinjah ali ne. Jaz si samo želim, da bi bil zdrav, da bi zrasel v iznajdljivega moža, pri tem pa preživel najlepše otroštvo ter si izbral šolo, ki ga bo veselila. Tudi s Petro razmišljava še o kakšnem otroku, a se po drugi strani prepuščava času, naj prinese svoje.«