»Dobri odhajajo.«
»Bil je velik človek.«
»Upanje umre zadnje, tokrat žal je.«
To so le nekateri izmed mnogih zapisov na socialnem omrežju Facebook, ki so pospremili vest, ki je danes pretresla športni svet – da je legendarni rokometaš Iztok Puc izgubil bitko z rakom. Življenje ne izbira. Danes si, jutri te morda več ne bo.
“Tega česar smo se najbolj bali, to se je zgodilo. Humanitarni dogodek v Celju vseeno bo, zaradi smrti našega rokometnega prijatelja pa ga bomo preimenovali v memorial. Ob tej priložnosti družini in bližnjim izrekamo globoko sožalje. Joče nebo, jočemo vsi,” je za 24ur.com dejala soorganizatorka humanitarne tekme Dragana Jusupović.
Iztoka Puca sama osebno nisem imela priložnosti spoznati, zato o njem ne bom pisala. Naj počiva v miru, svojcem in tistim, ki ste ga poznali, pa iskreno sožalje.
Je pa novica, ko nekdo zapusti ta svet, pretresljiva. Toliko bolj, če nam je človek blizu ali če gre za znano osebo. Vsakič znova pa takšne novice ozaveščajo o tem, kako minljivi smo vsi in kako nepredvidljivo je življenje. Ni pomembno, koliko smo stari, koliko denarja imamo na računu, koliko vplivnih oseb poznamo. Vsakega izmed nas lahko doleti oziroma nas bo, prej ali slej. Zato je na tem mestu ob izgubi legendarnega športnika znova na mestu vprašanje…
Bomo znali današnji dan izkoristiti maksimalno, ga preživeti z nasmehom na obrazu in storiti kaj, s čimer bi polepšali dan tudi drugim ter se odpravili spat z občutkom zadovoljstva?
Si bomo drznili sanjati svoje sanje in že danes storili korak, ki nas bo približal k njihovi uresničitvi?
Saj ne vemo, kaj prinaša jutri…
Vsak trenutek šteje. Izkoristite ga. Prehitro mine. Trenutek in življenje samo.