“Mislim, da me je Bog ustvaril z razlogom, poleg tega pa me je naredil tudi vzdržljivega. Ko tečem, čutim njegovo zadovoljstvo.” S to mislijo in veliko mero optimizma se naš trenutno najboljši maratonec, Novomeščan Primož Kobe odpravlja novemu podvigu naproti. V nedeljo bo lovil olimpijsko A normo na maratonu v Linzu.

»To je najpomembnejša tekma v letošnji sezoni in najbrž tudi najpomembnejša tekma v moji karieri doslej. Veliko ljudi me sprašuje: »Kako je? Kako sem in kako se počutim? Po drugi strani pa me že v naslednjem stavku bodrijo: »Saj bo! Zmogel boš!«. Verjamem, da so se ljudje, ki me spremljajo, navadili mojih uspehov in verjamejo vame. Po drugi strani pa samo jaz vem kako težko je doseči vrhunski rezultat,« pravi Primož Kobe, ki bo v Linzu poskušal teči po dvema urama in 15 minutami ter tako izpolniti olimpijsko A normo. B normo že ima, a od slovenskih tekačev ni edini, zato je za olimpijsko vozovnico toliko bolj pomembno, ali bo A norma izpolnjena ali ne.

Kenija in Portugalska za začetek priprav
V Keniji je Primož začel s 15 tedenskim ciklusom priprav na maraton. »Od tedaj se je zgodilo marsikaj. Doma me je čakala huda zima z mnogo prenizkimi temperaturami, zato sem bil primoran iti v tople kraje. Portugalska je bila odlična, vendar zelo naporna. Imel sem največji obseg treninga, kot tudi intenzivnosti. Bil sem na robu, saj telo ni več sledilo glavi, ki je vsak dan razmišljala o olimpijski igrah. K sreči sem imel s seboj ženo Nino, ki me je vse večere pripravljala do tega, da sem lahko naslednji dan treniral,« v pismu, namenjenem navijačem, sponzorjem, prijateljem, pojasnjuje Primož.

Sprostitev šele po prvih tekmah
Kot dodaja, pa brez bolečine ni šlo. »Imel sem velike težave z zategovanjem. Namreč ob velikih obremenitvah mi je zategnilo medenico in mi skrajšalo desno nogo do 1,5cm. Če to pomnožite z mnogo pretečenimi koraki, dobite veliko bolečino. Najtežje je bilo zjutraj, ko je bilo telo neogreto. In tu je bila predpriprava telesa na napor najpomembnejša, da se nisem še dodatno poškodoval. Z rednimi masažami in rednimi bolečinami sem nekako preživel najtežje obdobje v ciklusu in ko so se začele prve tekme, sem dobil malo počitka in telo se je sprostilo.«

Zmagi na prvih tekmah, kljub dobri formi težave v Maroku
24.3.2012 je nastopil na državnem prvenstvu v krosu, naslednji dan pa tekel na malem kraškem maratonu v Sežani na 8,5 km ter tudi zmagal. »Tekmoval sem predvsem zato, da bi prišel v tekmovalni ritem. Naslednji teden sem nastopil na polmaratonu v Maroku, kjer sem bil na poti do novega osebnega rekorda, katerega pa mi je preprečil bodec in na 18km sem imel skoraj 3 minutni postanek, da je krč minil. Na koncu sem bil s časom 1:06:21 šele 19., a bil sem vesel, ker sem čutil, da sem dobro pripravljen.«

Če neguješ telo, neguješ tudi um
Vsi, ki Primoža spremljate že dlje časa, veste, da je v minulem letu sprejel veliko odločitev – zaprl je svoj vadbeni center Cubus in se odločil za tek. Življenje se je s tem zelo spremenilo, kot pravi Primož, v večini na bolje, če izvzamemo finančno plat. »V primerjavi s prej, ko sem večino dneva preživel v službi in po opravkih, imam sedaj čas več časa tudi za razmišljanje. Med tekom in v naravi, seveda. Verjamem, da te trdo delo očisti in da te trpljenje naredi boljšega in močnejšega, saj obred telesnosti temelji na načelu, ki pravi, da če neguješ telo, neguješ tudi um. Ko treniraš telo, treniraš tudi um. Velikokrat sem prišel do vprašanja: “Ali mi je tega treba?” A vedno sem našel pot iz krize, ker sem si to preprosto preveč želim. Želim si izpolniti svoj osebni cilj. In DOKAZATI SAMO SAMEMU sebi, da ZMOREM.«

Zgornji citat (v uvodu, op.p.) se je Primožu porodil na enem od zadnjih tekov, ko je začel čutiti, kako lahkoten in hiter je. »Za vsak tek sem Bogu hvaležen! Zaupam vase in verjamem, da lahko odtečem A normo (pod 2 uri in 15 minut), vendar je pot dolga in negotova. Kljub dobri pripravljenosti ne dopušča napak, slabega dneva in sproščenega pričakovanja maratona. Značilno je, da tekači pred velikim izzivom (tekmo) postanemo malo nezaupljivi vase, vendar je to normalno in mogoče celo pozitivno, saj telo že pred tem pripravljamo na napor (tudi nad svojimi sposobnostmi).«

Treniral z bolečino, zdravljenje po maratonu
“Mislim, da sem prejšnji teden ugotovil vzrok mojih težav z zategovanjem. Imam namreč rahlo natrgano narastišče mišice Adductor longus, ki se pripenjajo na sramnični del medenice. Bolečina se pojavlja že zelo dolgo in seva tudi na druge dele, zato je bilo težko ugotoviti mesto poškodbe. Kljub temu maraton ni ogrožen, saj sem do sedaj nekako z bolečino lahko treniral. Po maratonu pa se bo treba posvetiti zdravljenju in pozdraviti to poškodbo.”

Sproščanje pred najpomembnejšo tekmo sezone
Kot pravi Primož, sicer tudi najboljši športnik Mestne občine Novo mesto za leto 2011, v zadnjih dneh telesno ne more več napredovati. Telesu sedaj nudi več počitka in lažje treninge. Veliko pozornosti posveča regeneraciji. “Zato sta maser Matjaž (SALON MASAŽE IN ZDRAVJA) in žena Nina (fizioterapija) zelo pomembna dejavnika pri sproščanju telesa. Sedaj je čas za mentalno pripravo. Vem, da bom na maratonu trpel, tako kot že dolgo ne. Telo bo po 25, 30km treba priganjati, kljub temu, da bo bolelo in peklo, da noge ne bodo več prenašale hitrega tempa teka. Ne bo dovolj samo potrpeti in priganjati telo do konca. Treba bo pametno dodajati energijo, saj se ob brezglavem preganjanu telesa in neposlušnosti signalov telesa lahko kaj kmalu »zaletiš ob zid« in končaš z odstopom. V drugi polovici maratona je značilno, da pride v ospredje ekonomika teka in varčevanje z energijo. Zelo pomembno pa bo tudi, kako mi bo šlo od nog na samem maratonu, saj so dobri časi ob dobrem dnevu lahko spodbuda, medtem ko bodo časi pod normo 2:15 precej psihično obremenjujoči in začela se bo psihična vojna s Tonetom za vozovnico za OI v Londonu. Najina želja pa je, da bi oba odtekla A normo in se oba uvrstila na OI.”

Povratek na tekmovalna prizorišča po poškodbi, zaradi katere lani tudi ni štartal na maratonu na svetovnem prvenstvu, je bil težak, v to ni dvoma. Kot na koncu, pred odhodom v Linz, še dodaja 30-letni Novomeščan, bo v nedeljo, 22.4. dal vse od sebe. Verjame, da mu bo uspelo. »Tudi zaradi tega ker me bo na maratonu spremljalo 15-20 huronsko glasnih navijačev.«

Na tekmi bosta tudi dva Primoževa fotografa, Aleš Hostnik in Boštjan Pucelj, tako da boste gotovo deležni foto reportaže iz Linza. CVeč o maratonu pa sicer na uradni strani: http://www.linz-marathon.at/

Srečno, Primož!