Nasmejane, radovedne, živahne – takšne so bile že kot otroci. In danes so k temu dodale še druge atribute – karizmo, uspešnost, ambicioznost, odločnost, pogum, drznost in še bi lahko naštevala. Ni le ena zmagovalka. Vse tri so. Urša, Zory in Petra – organizatorke dogodka 500 PODJETNIC, ki se bo 12. marca že drugo leto zapored odvijal v Austria Trend Hotelu. 

piše: Sabina Gosenca

Priznam, ko so me lani povabile k sodelovanju, da v tandemu z Domnom Valičem vodiva to prireditev, si nisem mislila, da me bo vse skupaj tako močno zaznamovalo. V pozitivnem smislu, seveda. Te ženske so “vražje”, idej jim ne manjka, sledijo svojim sanjam, hkrati pa kariero uspešno združujejo z zasebnim življenjem, naj gre za materinstvo ali odnos s partnerjem. Prihajajo iz različnih koncev Slovenije, združile pa so moči kot le redkokdo.

Če ste oseba, ki je nagnjena k zavisti, potem tega članka raje ne berite. Če pa ste mnenja, da je kakovost življenja odvisna tudi od tega, s kakšnimi ljudmi se družite in če znate svoje talente razvijati naprej, ne glede na ovire, ki jih pri doseganju zastavljenih ciljev srečujete, potem berite dalje. 

Dogodek 500 Podjetnic bo vsekakor odmeval veliko dlje kot zgolj na Gregorjevo, 12. marca, ko se bo vse skupaj odvijalo v ljubljanskem Austria Trend Hotelu. Več o dogodku si lahko preberete na strani Podjetnica.com, že zdaj naj povem, da so prijave še možne in da torej, v kolikor niste tega storili prej, lahko v naslednjih nekaj dneh še razmislite in se odločite za korak, ki vam bo spremenil življenje. No, vsaj meni ga je, pa sem bila tam v čisto drugačni vlogi kot večina žensk.  

V nadaljevanju pa naj vam na nekoliko drugačen način predstavim trojico, ki že nekaj mesecev skrbi, da bo drugi dogodek 500 Podjetnic še boljši, še odmevnejši. Odziv je dober, zatrjujejo punce, a seveda je zdaj čas sklepnih priprav. Torej, kdo so Urša Žorž, Petra Škarja in Zorica Jakolin… Prosila sem jih, da opišejo sebe po črkah, iz katerih je sestavljena beseda PODJETNICA. In nastalo je tole… 

PETRA ŠKARJA – predavateljica, avtorica knjige “Česar nas niso naučili v šolah”

Potovanja. Obožujem potovanja, saj ti dajo nek nov pogled na svet, širino razmišljanja in prav posebno dojemanje sveta.
Odbojka. Kako sem rada trenirala ta šport … Ker sem malo majhna, so me dali na mesto libera. Uf, žoga ni in ni padla na tla, na vseh koncih me je bilo dovolj … Bile smo celo državne prvakinje, enkrat podprvakinje, enkrat tretje … , no, potem se je športna pot nekako zaključila. Sicer – kdor ima rad šport, ga ima rad večno, zato je še vedno šport pomemben del mojega življenja. In zato hvala Sabini Gosenca za ta portal. 🙂
Dajanje. V dajanju je moč. Kar daš, to dobiš nazaj, v to sem prepričana. Velikokrat se sicer to pokaže z zamikom, ampak pokaže se.
Jezera. Nekaj najlepšega v naravi. Še posebej Triglavska jezera in Krnsko jezero.
Elvis Presley. Pa recite, če ni bil to moški z najlepšim glasom … No, pa še dobro je izgledal, da ne govorimo o karizmi.
Triglav. Naše gore so najlepši del sveta. Pa sem videla že kar nekaj koncev sveta … ampak lepšega kot pogled na Triglav in Kriške pode s Stenarja pa ni!
Lahko še eno povezavo na črko T? Tačko – moj zajček, ki mi polepša vsak dan!
Nika. Tako bo nekoč ime moji hčerkici … 🙂
Igra. Rada bi ohranila svojo otroško plat v sebi, se igrala in življenje kot tako sprejemala kot igro, v kateri je vedno nekaj zanimivega, kjer zmaguješ in zgubljaš, a ob vsaki igri postajaš bolj izurjen … Starosti se bojim zgolj iz te plati, ker ljudje postajajo manj igrivi, bolj prestrašeni, z več negativnimi izkušnjami in izgubljajo otroka v sebi …
California – potovanje, kjer sem pričakovala zelo malo, a bila izjemno pozitivno presenečena.
Avion. Kot mala punčka sem si vedno želela leteti! In ko sem se prvič usedla na avion ob mojem prvem potovanju, sem si rekla – to je to, to želim početi celo življenje! Žal se mi niso v popolnosti uresničile otroške želje, da bi znala sama leteti in imela krila, a to vseeno večkrat izkušam v lucidnih sanjah in je fenomenalno dobro!

URŠA ŽORŽ – Eventio, organizacija dogodkov in izobraževanj

Pogum – madonca, res moraš imeti pogum in »j***a«, da se podaš v podjetniške vode. A ko si enkrat tam, ugotoviš, da je vredno!
Odklop – nujno potreben za funkcioniranje, nabiranje nove energije in svežih idej.
Dom – zavetje, toplina, mir, prostor, kamor se zatečeš, ko nujno potrebuješ odklop od dela.
Jutro – ni moj del dneva, nikakor. Sem nočni tip, moj idealni urnik bi bil delati do 3h zjutraj in potem spaaaanje do recimo 10.00. Ni mi še uspelo, a nekoč mi bo, vem!
Eventio – moje veselje, moj drugi »otrok«, moje novo življenje, inspiracija. Nekaj, v čemer uživam in me izpolnjuje.
Telefon – a smo bili včasih res brez? 😉 Hm…ne vem, kako smo sploh funkcionirali! Malo za šalo…prinesel je veliko lažje in hitrejše komuniciranje ter dostopnost… zakon, sploh, če je pameten!
Novi izzivi – vedno dobrodošli, da je življenje pestro in ni nikoli dolgčas.
Inspiracija – nujno potrebna v podjetništvu, vsak dan. Če je nimam, pa upoštevam nasvete Lenje Faraguna, kako do inspiracije.
Copati – prednost, kadar imaš pisarno doma in si lahko cel dan v službi v copatih
Aktualnost – v poslu je pomembno, da smo stalno seznanjeni z aktualnostmi na našem področju in sledimo trendom.

ZORICA JAKOLIN – Zory Events

Pogum – stoji nasproti strahu in prevlada takrat, ko imam dovolj znanja, izkušenj in mi notranja moč pove, da je to prava stvar!
Obletnica – ker sem organizatorka v vsem in vsaki besedi vidim posel in priložnost, obožujem obletnice saj se samo vrhunske zadeve obnavljajo in praznujejo in tu sigurno paše obletnica
Daisy – je moja lepa pomeranka, če prevedem Daisy = marjetka je rožica, po kateri sem prepoznavna in že dolgo časa nisem prejela nobene druge rože, kar me veseli!
Jasnost – vse mi mora biti jasno in moram razumeti stvari, tako v poslu kot privat, nikoli nič ne naredim na pamet, vedno jasna slika v glavi 
Emoji – so smeškoti, ki vsakodnevno osvežijo in naredijo moje sms-se ter maile veliko bolj zanimive in si ne predstavljam poslanega maila brez njih.
Tek – je moj šport, najraje imam, ko se lahko odklopim in prepustim telesu, da me vodi tako psihično kot fizično. In ja, sem redna udeleženka polmaratona (21km).
Ne vem – ne morem – nemogoče – to so besede, ki ne obstajajo pri meni in jih ni v mojem besednem zakladu.
Itak – je beseda, katera pa je v mojem besednem zakladu, zakaj? Zato, ker je vse mogoče, vse se da in tudi tole pisanje je še kar steklo, čeprav sem se težko spravila k pisanju.

V galeriji pa nekaj fotografij iz njihovih otroških dni…